Ta oblika članka je prirejena za tiskanje, za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
http://www.pozitivke.net/article.php/2006101118382643




Arhitekt na egiptovskem dvoru Slovenec

sobota, 21. oktober 2006 @ 05:01 CEST

Uporabnik: Tatjana Malec

Društvo arhitetktov Slovenije letos praznuje 150-letnico rojstva in 60-letnico smrti Antona Laščaka (1856-1946), avstroogrskega arhitekta slovenskega rodu iz Gorice, ki je deloval v Aleksandriji in Kairu in tudi k nam zanesel delček Orienta s svojo eksotično vilo na Rafutu pri Gorici.

Kdo je bil v resnici pred 150 leti rojen Anton Laščak? V Palači Attems v Gorici razstavljajo dela arhitekta, inženirja, fotografa, pesnika in glasbenika, genialnega ustvarjalca Antonia Lasciaca, ki naj bi bil naše gore list, s slovenskimi koreninami Laščak.

V Ročinjskem župniškem uradu so podatki o prednikih Laščakovega očeta Petra Laščaka. V Goriškem župnijskem uradu sv. Roka pa hranijo podatke o Laščakovi družini. Tudi Laščakova žena Marija Alojzija Plesničar je slovenskega porekla, hči goriškega trgovca.

Goričan, svetovljan in kozmopolit Laščak je zapustil neizbrisen pečat v svojih delih kulturne dediščine na Goriškem in po svetu, zlasti v Egiptu. Laščak je bil eden od utemeljitev novoislamizma, umetnostnega sloga v arhitekturi. Zgledoval se je po stari arabski umetnosti. Ustvarjal je v Rimu, Perugii, Aleksandriji, Kairu, Carigradu in v Egiptu.

Iz podatkov univerzitetnega zgodovinarja Tina Mamića, ki jih je kot dober poznavalec življenja in dela Antona Leščaka objavil tudi v rodoslovni reviji »Drevesa«, 2004, izhaja, da je v Aleksandriji ustvaril v letih 1882 – 1886 galerijo Mensasce, vilo Mazloum paše, vilo Laurens, palačo Aghion, glavno železniško postajo, v Kairu pa v letu 1897 –1939 palačo Suarez, palačo velikega vezirja, kraljevski klub Lous, sedež narodne banke Misr; v Trstu pa stavbo Assicurazioni Generali, kraljevo rezidenco Abudin, cerkev sv. Petra. V Gorici je na Trgu sv. Roka 1908. leta postavil obelisk s fontano, na Pristavi v Rožni dolini pa si je 1909 dal zgraditi novoislamsko vilo. Vse te prečudovite stvaritve si je moč ogledati pri popotovanjih doma in po svetu.

Umetnost in velika dela ustvarjalca so prihajala po miselni poti, z višjo zahtevnostjo in skrivajo v sebi gibalo človeškega duha, ki si zasluži vso našo pozornost. Nastala so iz temeljne človeške moči in zmožnosti izražanja. Laščakova arhitektura s svojimi stvaritvami velikih prostorov in mogočnih v nebo kipečih orientalskih palač nas prevzame, da zastrmimo nad artistično veličino njihovega tvorca, ki mu ne moremo odrekati občudovanja in pomembnosti. Minilo je šestdeset let od Laščakove smrti. Njegovo življenje je zaznamovano z delovanjem na mnogih ustvarjalnih področjih, z velikimi zadoščenji, vendar tudi z nerazumevanjem in žalovanji v družini. Razstavljena zapuščina vsebuje tudi 160 neobjavljenih slik in dokumentov v treh dragocenih albumih, ki jih hrani Alineari in predstavljajo najbolj bogat repertoar in pot v poznavanje Laščakove prefesionalnosti v arhitetekturi.

Gre za zanimivega človeka, katerega osebnost je še velika uganka. Bil je ekstrovertiran, pogumen, karizmatičen, poln energije in veselja do življenja. Njegov sen je bila popolnost sveta, deloval je v nekakšnem zanosu, Všeč so mu bile svečanosti in blišč. Egiptovski podkralj Abas II. mu je l907 podelil plemiški naslov beg in ga imenoval za glavnega dvornega arhitekta. Nekateri Laščaku očitajo iredentizem proti Avstroogrski monarhiji, pod katero je bila tedaj Gorica, v kateri je živel Laščak. Veliki um ni pripisoval okoliščini ali se piše Lasciaco (italijansko) ali Laščak (slovensko) velikega pomena, izoblikoval se je v tisti celostni lik strokovnjaka, ki tvori duhovno celoto širših razsežnosti. Anton Laščak je za nas Slovence pomemben ne le po slovenskih koreninah, temveč tudi zaradi njegove kulturne dediščine.

V začetku prejšnjega stoletja je dal zgraditi orientalsko vilo na Rafutu pri Novi Gorici, ki je prava posebnost. Vila v orientalnem slogu islamske ornamentalike je tip gradiča, ki ima stopničasto razgibano arhitekturo s stolpom, ki ga pogosto srečujemo v mestnem obrobju v prvih desetletjih 20. stoletja in je po mnenju arhitektov posledica skrajnega načina razumevanja secesijanskega sloga. Obdaja jo 3 ha parka z rastlinjem, ki je prava posebnost, saj ga krasi eksotika, ki ima republiški pomen zaradi izrednih in edinstvenih dreves in grmov pri nas, kot so: izredni primerki cipres, sekvoj, edinstvene primerke kamelije, hrasta plutovca, kafrovca in drugi, ki uspevajo zaradi ugodnih talnih in klimatskih razmer in jih ni najti nikjer drugje v Sloveniji. Park spada pod zaščito UNESCA.

1 komentarjev.


Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/2006101118382643







Domov
Powered By GeekLog