Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20061010184458385

Zažigaš me ponedeljek, 16. oktober 2006 @ 19:02 CEST Uporabnik: Tatjana Malec Zažigaš me v tistem delu telesa, ki je ustvarjen za razsodnost. Nadevaš mi jarem, s katerih mehčaš moje ženske občutke, ki so ustvarjeni za plemenitejšo usodo, kot je vdanost tebi. Ko me pobožaš po jermenu, se ta spremeni v strune z žlahtno melodijo in jaz odložim ob tvoje vzglavje hrepenenje po zadovoljstvu, ki se odstira v pesmih, v katerih je moje telo in večnost navdiha. Vse v meni se odpoveduje bivanjskemu času zaradi prečiščevanja določenosti v nedoločenosti. Prisegam ti, da te ljubim, vendar poezija prisega meni, da me bolj ljubi, kot me ljubiš ti. Jaz pa sem negovalka, ki do obeh gojim ta prečudoviti občutek hvaležnosti za ljubezni, sama sebi pa sem spokojno svetilo, ki išče samo sebe in pot do vseh v sebi. Brezvsebinski podvig je vse to čaščenje ljubezni, to izkričanje iz sebe, iz svoje nujnosti. Ženske poteze so nerazločna znamenja Rimske ceste. Red poti brez pravil. Uravnavanje razigranih odstiranj odznotraj. Vkleni verige na moje ptičje perje in reci, da me ljubiš, da me privezuješ nase, da bi lovil ravnotežje ob moji duši. Moj navdih je natezalnica vrvi, ki jo ti imenuješ ljubezen, ki hoče plezati navzgor in me prečiščeno pošlje nazaj v bivanje. Duša ima svoje poti v ranih urah. Nobene lire ni, ki bi pela bolj mile glasove, kot je zlitje vseh ljubezni v eno, ki zasije kot uročena moč poeta v vseh barvnih poželenjih tega sveta. Komentarji (0) www.pozitivke.net