Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20061005171655682

Ko seks postane bolezen ponedeljek, 9. oktober 2006 @ 05:02 CEST Uporabnik: Pozitivke Piše: Kristina Zajc v Vivi www.viva.si Raziskave odkrivajo, da za zasvojenostjo s seksom trpi približno 10 odstotkov vseh moških in približno 3 odstotki vseh žensk. Za boljšo predstavo: to bi za ameriške razmere pomenilo več kot 15 milijonov moških in žensk, v Sloveniji pa bi se približali številu 125 tisoč ljudi, pri katerih se je seksualni užitek sprevrgel v prisilno vedenje, ki ga ne morejo nadzirati. Politiko, zabavno industrijo, cerkvene ustanove in šole pretresajo seksualni škandali, pred katerimi ni imuna niti Bela hiša. Spomnimo se samo afere Billa Clintona in Monice Lewinsky. Včasih se srečamo s šokantnimi seksualnimi pikantnostmi v lastni soseščini, vanje pa so vpleteni ljudje, ki jih osebno poznamo. Številne od teh situacij bolje razumemo, če vemo, kaj sploh je zasvojenost s seksom. Zasvojenost s seksom je vse večji družbeni problem modernega časa, njegove značilnosti pa so podobne tistim, ki jih srečujemo pri alkoholni odvisnosti, odvisnosti od mamil in zasvojenosti z igrami na srečo. Ko je seksualno obnašanje prisilno in se nadaljuje kljub resnim posledicam, govorimo o zasvojenosti. Zasvojeni s seksom seksualizirajo druge ljudi in situacije tako, da najdejo seksualne podtone celo v najobičajnejših dogodkih in pripombah. Strokovnjaki poudarjajo, da je zasvojenost s seksualnimi aktivnostmi enako razdiralna kot zasvojenost s kemičnimi snovmi. Zasvojenci ogrožajo svoj zakon, družinske odnose in poklicno delovanje, poleg tega sebe in partnerja izpostavljajo številnim možnostim okužbe s spolnimi boleznimi. Prav po prisilnosti, to je nesposobnosti, da bi svobodno prenehali ali nadaljevali z določenim obnašanjem, se normalna seksualna dejavnost razlikuje od patološke. Čeprav se zasvojenci lahko celo zavedajo teh posledic, brez ustreznega zdravljenja ne morejo nadzirati svojega prisilnega obnašanja. Korenine pojava segajo tako daleč v preteklost kot zgodovina človeštva. In vendar se je stroka s tem fenomenom začela sistematično ukvarjati šele pred dvema, tremi desetletji. Tako smo prve študije te bolezni dobili šele v sedemdesetih letih 20. stoletja, ko so jo prvič strokovno opredelili. Zdaj je znano, da so zasvojenci s seksom odvisni od nevrokemičnih sprememb, ki se dogajajo v telesu med seksualnim obnašanjem; podobno, kot so odvisniki od mamil odvisni od učinka kokaina ali heroina. Namesto da bi seks doživljali kot vir duševnega zadovoljstva, se k seksu zatekajo, da bi ublažili notranjo praznino, stres, občutke tesnobe - torej s podobnimi nameni, kot alkoholik, ki uporablja/zlorablja alkohol. Tako kot alkoholiki in zasvojenci z mamili tudi zasvojenci s seksom skušajo racionalizirati in braniti svoje obnašanje: zanikajo dejstvo, da imajo problem, in iščejo opravičila za svoja dejanja. Seks kot vir sramu in zlorabe Zasvojenci s seksom seks povečini doživljajo kot nekaj sramotnega. Seks je nekaj, česar se je treba sramovati. Sram jih je tega, kar počnejo. Občutek sramu je zlasti močan tik po izvršitvi seksualnega dejanja, s katerim kršijo nekatera od svojih osebnih načel. Oseba lahko zanika sram tudi s sklicevanjem na nekaj, kar naj bi bilo normalno za "pravega moškega" ali pa s preusmerjanjem pozornosti na druge, češ, "ona je to hotela", lahko pa tudi s takojšnjo ponovitvijo dejanja, s čimer občutek sramu kompenzira z užitkom. Tako lahko poročen moški občuti obžalovanje po seksu z ženo najboljšega prijatelja, vendar dejanje racionalizira z izjavo, da je prijatelj ni spolno zadovoljil. Lahko se iz občutka krivde izogiba odnosom z ženo, obenem pa masturbira med gledanjem pornofilmov. Zasvojenec s seksom živi dvojno življenje: v javnem življenju je lahko ugledna, znana oseba, ki pa skrivaj redno izvaja seksualna dejanja, ki bi tiste, ki ga poznajo in imajo radi, naravnost šokirala. Seksualno zasvojen moški bo ženi dejal, da gre obiskat prijatelja, v resnici pa bo šel k prostitutki. Za zasvojenost s seksom je značilno tudi to, da je seks vedno povezan z zlorabo drugega človeka, z zanikanjem možnosti njegove proste izbire. Moški sili prijateljico k spolnim odnosom; ženska v delno odpeti bluzi se sklanja k moškemu sodelavcu in "naključno" razkrije prsi; moški se drenja v nakupovalni gneči, da bi se lahko dotikal žensk; odrasla oseba manipulira z zaupanjem otrok in izrablja svojo moč nad njimi s tem, da jih zapelje v seksualno dejanja ... Zasvojenec lahko zlorablja seks tudi, ko gre zanj, denimo z masturbiranjem do točke telesne poškodbe ali z rezanjem in ščipanjem samega sebe, ki imajo za cilj spolno vzburjenje. Oblik zlorabljanja seksa je nič koliko. Zlorabljeni v otroštvu Začetki seksualne zasvojenosti imajo navadno korenine v puberteti ali otroštvu. V največji nevarnosti so otroci, ki odraščajo v domu, kjer vladajo kaos, sovražnost, zanemarjanje ... Lahko pa je družina na zunaj povsem normalna, vendar je otrok čustveno "podhranjen". Otrok se zateka k masturbaciji, da bi ušel nasilnim posegom staršev ali da bi nezavedno nadomestil pomanjkanje pozornosti in naklonjenosti. Masturbacija je normalna in naravna; problematična je tedaj, ko za osamljenega, zavrženega ali zlorabljenega otroka postane pomirjevalo za blaženje notranje bolečine. Pozneje se temu vzorcu pridruži poseganje po pornografiji. Življenjski vzorec masturbiranja ob pornografskih podobah je ustvarjen. Postopoma postane seks nadomestilo za druge stvari, priročno dejanje, h kateremu se človek zateče v primeru kakršnekoli notranje potrebe, bodisi za preganjanje dolgočasja bodisi za lajšanje občutkov tesnobe. Pot do tega vzorca je lahko tudi drugačna in je posledica neprimernega seznanjanja s seksom. Namesto normalnega seksualnega eksperimentiranja med vrstniki, ki se navadno dogaja zaradi radovednosti, nekatere otroke s seksom seznanijo odrasli, ki otroka uporabljajo namesto drugega odraslega za lastne seksualne užitke. Pri takih izkušnjah je pogosto prisotna kombinacija naravne radovednosti, novih občutkov ugodja in občutkov strahu ali sramu. Strah in sram se lahko razvijeta tudi zaradi groženj starejše osebe, ki si tako zagotovi otrokovo sodelovanje in mu prepreči, da bi to komurkoli povedal. Tako se vzpostavi vzorec iskanja podobnih izkušenj, ki traja vse življenje: kombinacija seksualnega užitka in strahu ali sramu postane eden od osnovnih dejavnikov seksualnega vzburjenja. Pri odraslem se ta vzorec udejanja v iskanju seksualnih priložnosti v tveganih situacijah, ki podzavestno proizvajajo strah, ali v skrivnih okoliščinah, ki se napajajo pri sramu. Tak človek postane zasvojen z iskanjem tovrstnih vrhuncev. Pri tem ni zanemarljiv podatek, da je bilo približno 60 odstotkov odraslih zasvojencev s seksom v otroštvu spolno zlorabljenih. Od masturbacije do posilstva Zasvojenost s seksom ima različne oblike. Zasvojenec je lahko primarno zasvojen zgolj z enim obnašanjem, kot je seks s prostitutko, sicer pa prakticira različne vrste seksualnega obnašanja. Primer: poslovnež, ki med poslovnim kosilom v baru gleda plesalke zgoraj brez, si med poslovnim potovanjem v hotelski sobi privošči noč s prostitutko, po vrnitvi domov pa med seksom z ženo fantazira o seksualni masaži, ki si jo je privoščil prejšnji mesec, že dva dni pozneje pa masturbira med gledanjem pornopodob na internetu. Seznam oblik seksualne zasvojenosti narašča z zasvojenčevo potrebo, da bi našel vedno nove načine seksualnega vzburjenja. V nadaljevanju bomo našteli nekatere bolj običajne oblike zasvojenosti s seksom. V določenem obdobju življenja večina ljudi, ki niso zasvojeni s seksom, izvaja eno ali več vedenjskih oblik, ki so naštete v nadaljevanju, toda o zasvojenosti s seksom govorimo šele takrat, ko se pojavi neustavljiva potreba po ponavljanju takšnih vedenj in ko se razvijejo v prisilno obnašanje, ki ga posameznik ne more nadzorovati. Strokovnjaki med oblike seksualnega vedenja, ki so značilne za zasvojenost s seksom, uvrščajo: čezmerno masturbacijo, ki jo spremljajo mentalne podobe ali misli o seksu; masturbiranje med gledanjem seksualno nabitih podob na televizijskem/računalniškem zaslonu, med listanjem pornografskih publikacij ali opazovanjem predmetov, kot so perilo, kopalke ... Sem spada tudi pogost seks s prostitutkami (moškimi ali ženskimi), anonimni seks z več partnerji, seks za eno noč s partnerji, pobranimi po barih, oziroma seks v anonimnih situacijah, ko je objekt želje seks sam in ko človek s seksualnim partnerjem ne vzpostavi odnosa. Za zasvojence s seksom so lahko značilna tudi številna razmerja, ki spremljajo trajno zvezo, in serijske zveze (ena za drugo). Nekateri zasvojenci pogosto obiskujejo topless bare, seksualno naravnane masažne salone, trgovine z erotičnimi pripomočki .... Seksualna zasvojenost je tudi ekshibicionizem, za katerega je značilno izpostavljanje osebnih telesnih delov naključnim gledalcem, bodisi neposredno z odstranitvijo oblačil bodisi posredno skozi globoke izreze, prosojne obleke ipd. Sem spada tudi voajerizem, ko človeka spolno vzburjajo tajni pogledi v zasebnost drugih ljudi, na primer gledanje v sosedovo kopalnico v upanju, da bo videl razgaljenega človeka. Med patološko vedenje spada tudi neprimerno seksualno dotikanje: navidez naključno dotikanje drugega človeka zaradi seksualnega vzburjenja, denimo "naključen" dotik prsi ali genitalij druge osebe v gneči. Med težje oblike seksualne zasvojenosti spadata pedofilija, ponavljajoča se spolna zloraba otrok, ko odrasla oseba vključuje v spolno dejavnost otroka, ter posilstvo, siljenje druge osebe k seksu proti njeni volji. Poznamo več oblik posilstva: očitno kriminalno dejanje posilstva, ki ga izvrši tuja oseba, in subtilnejša oblika posilstva, ki jo izvrši znana oseba, tako imenovano "posilstvo na zmenku". Zasvojenost z ljubeznijo Strokovnjaki opozarjajo na razlike med zasvojenostjo s seksom in patološko odvisnostjo od ljubezni. Slednja naj bi se nanašala na vzorec vzpostavljanja ljubezenskih odnosov s posebnimi tipi ljudi; tako oseba kot odnos, vključno s seksom, sta vključena v vedenjski vzorec zasvojenca. V zdravem ljubezenskem odnosu so vse prvine odnosa normalne, seksualni in ljubezenski zasvojenci pa ne najdejo izpolnitve in stalnosti v nobenem ljubezenskem odnosu, ki ga začnejo. Zato nadaljujejo z iskanjem zadovoljitve v drugem odnosu, ki ga tudi že kmalu občutijo kot praznega, zahtevnega ali tesnobnega. Ljubezenski zasvojenci imajo lahko sočasno številne ljubezenske odnose z različnimi ljudmi ali pa serijsko prehajajo iz enega v drugega, pri čemer prvega zapustijo vsakič, ko se začetni "ljubezenski vrh" izrabi. Lahko pa imajo tudi en "glavni" ljubezenski odnos, denimo v zakonu, ki ima vse znake stalnosti (skupni dom, otroci), a se vedno znova vračajo k enemu ali več od prejšnjih odnosov ali pa vstopajo v skrivne odnose z novimi ljudmi. Zasvojenci s seksom se v nasprotju s tem ukvarjajo izključno s seksualnim vzburjenjem in sprostitvijo, ki pogosto nimata nič opraviti s tem, kdo je oseba, s katero to prakticirajo. Njihovo seksualno vedenje ne zahteva osebnega odnosa. Nasprotno, za zasvojenca s seksom je edino, kar šteje, vzburjenje in seksualna potešitev, ki ju dobi od podobe, ne glede na to, ali gre za tujca, telesne dele, erotično podobo ali lastno fantazijo. Navidezni seks Internet ponuja najnovejše in najhitreje rastoče oblike seksualnega sproščanja mnogih odvisnikov. Odvisniki od kiberseksa porabijo vse več časa za deskanje, kopiranje in oblikovanje dokumentov, masturbiranje ob internetnih podobah, prebiranje informacij na seksualnih oglasnih deskah, izmenjavo seksualnih informacij v seksualnih klepetalnicah, včasih pa celo režirajo svoje seksualne predstave na interaktivnih straneh. Internet ponuja večino stvari, ki jih iščejo zasvojenci, in to na enem mestu: izolacijo, tajnost, fantazijsko gradivo, neskončno raznovrstnost, stalno in hipno dostopnost z malo ali nič stroški. Ker je ena od značilnosti zasvojenosti s seksom njena progresivnost, napredovanje patološkega obnašanja v bolj pogosto, raznovrstno in skrajno obliko s skrajnejšimi posledicami, zasvojenci z uporabo interneta tvegajo hitro napredovanje zasvojenosti. Nova seksualna vzburjenja vodijo k porabi vse večje količine časa za seksualno dejavnost ter k prevzemanju čedalje bolj skrajnega obnašanja in vse večjega tveganja. (Samo)nadzor ne pomaga. Poiščite pomoč! Kot smo zapisali, je ena od značilnost zasvojenosti s seksom, da se le redko izboljša sama od sebe. Čez čas postane pogostejša in skrajnejša. Med boleznijo nastopajo obdobja, ko se zasvojencu dozdeva, da ima bolezen pod nadzorom. Toda takšno obdobje je zgolj ena od pogostih smeri bolezenskega procesa, v katerem se zasvojenec preusmeri od seksualnega sproščanja k (samo)nadzoru. Faza nadzora čez čas nujno popusti. Ne glede na to, ali traja uro, teden, mesec, leto ali pet let, se zasvojenec vrne k prvotnemu obnašanju, in to kljub obljubam, da tega ne bo več počel. Ko faza sprostitve mine, zasvojenec občuti obžalovanje nad padcem in se spet usmeri k abstinenci, dokler nadzor znova ne popusti. V nasprotju z zdravljenjem odvisnosti od alkohola in mamil, pri katerem je terapevtski cilj popolna abstinenca, je pri zdravljenju zasvojenosti s seksom cilj zgolj abstinenca od prisilnega seksualnega obnašanja in navajanje na zdravo seksualnost. Programi zdravljenja zasvojenosti s seksom vsebujejo abstinenco od vsakršne seksualne dejavnosti, vključno z masturbacijo, za 30 do 90 dni; tako pacient dokaže, da lahko živi brez seksa. Zanimivo je, da se pri nekaterih zasvojencih potem, ko prenehajo z vsemi oblikami seksualne dejavnosti, pojavijo podobni simptomi, kot jih med abstinenco doživljajo odvisniki od kokaina. Ker so bili zasvojenci s seksom pogosto kot otroci seksualno zlorabljeni in ker imajo patološke poglede na seks, jim navadno primanjkuje informacij o zdravi seksualnosti. Zato je izobraževalni program nujni sestavni del terapije, pri kateri bolnik postopoma gradi lastno seksualno identiteto. Sram, ki je ena od ključnih težav zasvojencev s seksom, je najlaže premagati pri skupinski terapiji, ki zasvojencem ponuja podporo in obenem možnost konfrontacije. Pri terapiji mora nujno sodelovati partner seksualnega zasvojenca, saj je tudi on del njegovega patološkega seksualnega obnašanja. Partnerjevo vedenje se navadno podzavestno ujema z zasvojenčevimi vzorci obnašanja. Značilen primer je partner, ki sprejema zasvojenčevo obnašanje ali podzavestno spregleduje namige, ki bi mu dali vedeti, da se zasvojeni vedno znova vrača k seksualno zasvojenemu obnašanju. Morda celo grozi, da bo odšel, a tega ne stori (ali pa gre in se vrne, ko se zasvojenec pokesa in obljubi, da se bo spremenil) ali pa sprejme odgovornost za poskus nadzora zasvojenčevega obnašanja. Nobena od teh strategij ne deluje, običajno le še dodatno prispevajo k problemu. Partner zasvojenca s seksom mora spoznati, da tudi sam potrebuje pomoč, in se naučiti, kako opustiti spodbujanje seksualnega zasvojenca k patološkemu obnašanju in kako mu postaviti meje, ki bodo dejansko delovale. Kaj je zasvojenost s seksom? Strokovnjaki med oblike seksualnega vedenja, ki so značilne za zasvojenost s seksom, uvrščajo: * čezmerno masturbacijo, ki jo spremljajo mentalne podobe ali misli o seksu; * masturbiranje med gledanjem seksualno nabitih podob na televizijskem/računalniškem zaslonu, med listanjem pornografskih publikacij ali opazovanjem predmetov, kot so perilo, kopalke ...; * pogost seks s prostitutkami (moškimi ali ženskimi); * anonimni seks z več partnerji; * seks za eno noč s partnerji, pobranimi po barih, oziroma seks v anonimnih situacijah, ko je objekt želje seks sam in ko človek s seksualnim partnerjem ne vzpostavi odnosa; * nekateri zasvojenci pogosto obiskujejo topless bare, seksualno naravnane masažne salone, trgovine z erotičnimi pripomočki .... ; * ekshibicionizem, * voajerizem, ko človeka spolno vzburjajo tajni pogledi v zasebnost drugih ljudi, na primer gledanje v sosedovo kopalnico v upanju, da bo videl razgaljenega človeka; * med patološko vedenje spada tudi neprimerno seksualno dotikanje: navidez naključno dotikanje drugega človeka zaradi seksualnega vzburjenja, denimo "naključen" dotik prsi ali genitalij druge osebe v gneči; * med težje oblike seksualne zasvojenosti spadata pedofilija, ponavljajoča se spolna zloraba otrok, ko odrasla oseba vključuje v spolno dejavnost otroka, ter posilstvo, siljenje druge osebe k seksu proti njeni volji. Poznamo več oblik posilstva: očitno kriminalno dejanje posilstva, ki ga izvrši tuja oseba, in subtilnejša oblika posilstva, ki jo izvrši znana oseba, tako imenovano "posilstvo na zmenku". NEZVESTOBA PREK INTERNETA Pojem odvisnosti od interneta je že leta 1994, ko se je število uporabnikov začelo povečevati za približno 25 odstotkov na mesec, zasnoval dr. Kimberly Young, profesor psihologije z Univerze v Pittsburghu. Razvil je preprost obrazec, s katerim lahko preverimo, kako daleč smo "zabredli": - Ali ostajate na internetu dlje, kot ste nameravali? - Ali se vedno, ko delate za računalnikom, vsaj "za nekaj minut" priključite na internet? - Ali čutite, da na račun interneta zanemarjate partnerja, otroke, hišna opravila, prijatelje? - Ali ste na internetu več kot 38 ur na teden? - Ali ste, preden se priključite, nemirni, osamljeni ali žalostni? Vas klepetanje ali brskanje po internetu osreči ter vam podeli občutek zaželenosti in pripadnosti? - Ali uporabljate internet za klepetanje z neznanci? Raziskava, ki jo je opravil med 13.529 uporabniki, je razkrila, da gre pri tistih, ki odgovarjajo pritrdilno, za zasvojenost, ki jo je mogoče primerjati z odvisnostjo od hrane, mamil ... "Ni malo takšnih, ki so uničili modem in prodali računalnik, da bi spet imeli čas za družino in normalno življenje, a jim ni uspelo. Željo po priključitvi sami primerjajo z željo po cigareti, ženske pa predvsem z močno željo po določeni hrani," pravi dr. Young, ki sočasno odkriva, pri katerih ljudeh je tveganje, da bodo postali zasvojeni, večje. Moški, ljudje s šibko samopodobo, introvertirani in vsi, ki so že trpeli za katero od oblik odvisnosti. Tudi nagnjenost k depresiji je eden od takšnih dejavnikov. Kar 72 odstotkov ljudi, ki se čezmerno ali več kot 8 ur na teden zadržujejo na kiberseks straneh, je priznalo, da pogosto zapadejo v depresijo. Lanski pregled istega števila uporabnikov v Ameriki, teh je več kot 100 milijonov, je na veliko presenečenje vseh pokazal, da se je razmerje med moškimi in ženskami zelo zbližalo - z 20 : 1 na 2 : 1. Povprečna starost ženske, ki jo zanimajo erotične vsebine ali ima internetnega ljubimca, je 32,6 leta. Običajno je poročena, ne hodi v službo, marveč doma skrbi za otroke in gospodinjstvo. Zakaj? Priznale so, da internetno kramljanje ne zahteva popolnega videza in popolnih okoliščin, poleg tega se jim zdi zanimivo spoznavati ljudi in flirtati, ne da bi jim bilo pri tem treba razkriti svojo identiteto. Univerzitetno izobrazbo ima kar 60 odstotkov moških in žensk, ki čezmerno deskajo po seksualnih straneh. Prevladujejo informatiki, ki jim sledijo menedžerji, profesorji, študentje in, zanimivo, zdravniki. Seveda moški namenjajo prednost vizualnosti, torej z erotičnimi sličicami napolnjenim stranem, ženske pa klepetanju. Tako ženske kot moški prek interneta radi nastopajo v drugačnih vlogah. Kar 61 odstotkov jih med klepetom z neznanci pove drugačno starost (navadno nižjo), 5 odstotkov uporabnikov pa se pretvarja, da so drugega spola. Več kot tri četrtine uporabnikov priznava, da prikrivajo količino časa, ki ga prebijejo pred računalnikom. Ravno toliko jih trdi, da so seksualne internetne vsebine uporabljajo prej za zabavo kot za vzburjenje (podobno kot listanje Playboya ali gledanje Obalne straže). Uporabniki menijo, da je to zgolj oblika sprostitve. Kristina Zajc Komentarji (0) www.pozitivke.net