Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20060908065041334

Sapfina hiša petek, 8. september 2006 @ 06:50 CEST Uporabnik: Tatjana Malec Pustila sem se presenetiti, da doživljam žensko v sebi na tisoč in en način. Postajam srce in um iz ženske snovi. Zgodil se mi je obetavni začetek recepcijskega dogodka: ostala sem enovita v svoji razcepljenosti, ko hočem leči zvečer nedokončana k počitku, biti ženska, zadeti in živeti svoj lastni utrip, dodati novo razsežnost življenju, gledati svet z zbujenimi očmi. Urejena v neurejenosti. Živeti z lastno podobo iz preteklosti v prihodnost, ki cvete na peclju čudeža. Dan je zlezel vame s svojo struno in sozvenom Orfeja. Iz genealogije Sapfine hiše shrepeni želja po izrekanju. Nosim svoj lastni rokopis v duši in vse diši po pomladi in ljubezni. Nasamotim sebe v plodno samost, brez ponavljanja banalnosti, ki jih vloga pričakuje. Tu je kraj, kjer ne sme obtičati moja duša kot trepetavo telo ptice. Tu je kraj, kjer se hrepenenje dviga in se oprijema sence svojega utelešenja. Tu zapeljuje Sapfino narečje in ovija telo jezika okrog bodala z erekcijo ponotranjenosti. Čez meje minljivega hrepeni erotičnost in sledi sestavljanje antologije o ženskosti. Koliko krvi bo preneseno na ono stran, skoz žensko telo: barva, genetska koda, vonj hormonov in okusi po ljubezni. Živeti razmerje z drugim spolom, opazovati njega s svojem zrcalu, živeti vesolje ujeta v temnem sodu in stremeti v obzorja duha, dozorevati kot jabolčna pečka. Doživljati usode matere prek lastne reinkarnacije, skrivljena v materinstvo in dojenje s polnim grlom simbolov, metafor in besed. Čutiti kako polzi otrok iz telesa vzravnana v višino, z odstiranjem modrine. Čutiti priklenjenost k lastni svobodi ženske v meni. Joj, kako sem vsa rožnata v cvetličnem vzorcu sveta in zelenega polja, kako plodovita z dodatkom sonca v laseh. Moje telo je koren, ki sega globoko v telo matere, ki me je rodila in jaz rojevam telo njenega telesa v Sapfini hiši, moj otrok, telo mojega telesa – večna neusahljiva veja in bezeg cveti – bele kresnice besed mu vsako pomlad okrasijo telo. Komentarji (0) www.pozitivke.net