Pomilostitev in izgon Toma Križnarja sta bila v zadnjem tednu le vprašanje časa. V predsednikovem uradu, kjer je bil svetovalec za zunanjo politiko Ivo Vajgl domala v stalnem stiku s sudanskim veleposlanikom na Dunaju.
V predsednikovem uradu so pomilostitev pričakovali že nekaj dni prej, saj so se neuradni, a zanesljivi namigi in obljube o skorajšnji pomilostitvi Križnarja po pismu predsednika Drnovška sudanskemu sogovorniku Al Baširju kar množili.
Med napetim pričakovanjem pozitivne odločitve sudanskega predsednika je Križnarju v prid nastopil tudi posebni odposlanec EU Pekka Haavisto, slovensko zunanjo ministrstvo pa je še naprej o zadevi obveščalo in prosilo za pomoč nekatere mednarodne sogovornike, med drugim tudi Arabsko ligo. Križnarja sta v zaporu v Al Fašerju obiskala konzul Dernovšček, ki je priprtemu slovenskemu državljanu zagotovil literaturo in papir za pisanje ter mu omogočil komuniciranje z ministrom in družino, ter predsednikov odposlanec Blekić, ki je v darfurskem mestu lahko ostal do Križnarjeve (napovedane) izpustitve.
Hkratno sojenje ameriškemu novinarju National Geographic ter Pulitzerjevemu nagrajencu Paulu Salopeku je položaj Križnarja navidezno povezalo z usodo ameriškega sotrpina. Al Bašir je pred dnevi namignil na možnost, da bo ameriškega novinarja pomilostil.
Napetostim in dvomom, morda tudi enotedenski zamudi, je sicer botrovalo zaostrovanje razmer v Darfurju in odnosov med Sudanom in varnostnim svetom ZN zaradi resolucije o napotitvi modrih čelad v Darfur, ki je sudanska vlada noče priznati. Na koncu se je predsednik Al Bašir odločil za politično potezo, ki v Sloveniji, Evropi in po svetu že ugodno odmeva. www.dnevnik.si
