Stala sta zagozdena na dveh tirnicah.
V njuni ljubezni, v tkanini njunih mišic
in vezeh njunega odnosa.
Drug na drugega sva metala senco,
upogibala barve in lesk njunih oči.
Ona je izgorevala s svetlobo,
on jo je obtoževal z naklonom duše.
Razdalji sta bili sveže raztrgani in zaceljeni.
Nihče se ni odrekel samemu sebi.
Ona je izrabila svobodo svetlobe,
on jo je žrtvoval, ker se je hotel utemeljevati.
Dve tirnici, en vlak z nakano svobode.
Pozna ga do najdrobnejše travnate bilke.
Tudi prejšnji dnevi ga gledajo zamolčani,
prikriti, oglaševanje vesti.
Najbolj čaščena vrlina je ego,
ki ji drsi z roko po hrbtu
in odpenja nedrček.
Ali sploh ve, da se lažje dajo ukroti lasje
kot duša? Opazujeta ključni trenutek
kako se odreči svoji raznolikosti.
in kako doseči še eno združitev
in delitev, ki ju osvobodi.
Stala sta zagozdena na dveh tirnicah.
