Iztirjeni tok transfuzije je presahnil.
V zraku drhti prebodena koža.
Sebe drži na preži na epitelu tujega telesa.
Moralizira in zanikajoče skriva moralo igle.
Drsi z roko v podkožje, našemljeno
in hoče preoblikovati zrak lastne ujetosti,
prek tujega telesa. Etično sarkastično.
Kakšen plavalni maraton po tuji tekočini!
Oksasta luč zaman sveti v monolog.
Zvočna sinteza misli v petardi odplake.
Odrivanje zvoka po kovinskih strunah.
Dušenje z obilico suličastega zraka.
Risanje viaduktov s praznimi drevesi,
alej brez presežne moči v brezbarvnih sadežih,
na meji zavesti, ki zaplankano nosi golo telo.
Kakšna zameglenost sili v prečiščevanje
teme skoz prah na policah, ki polnijo
podstrešja. Adio krdelo! Pacem in terris!
Petdeset milijonov ljudi so pognali v smrt.
»Bog ne kocka« je dejal Albert Einstein.
Upravljajte se z Marsa, če se ne morete
na Zmelji! Ne morete se določiti, niti raziskati,
niti razkriti, niti prevrniti svojih teles in nadzorovati
štirih nebesnih strani, uloviti izgubljenega časa.
Iznajdbe za več okrožij, za mnogo ljudi
se utapljajo osiromašene od znotraj.
Trivialna zahteva posvetne vednosti.
Prevedejo naj se v javno dostopen jezik
vsi zakoni, ki so prepuščeni vam.
Morda pa bo dobro zmagalo,
ko bodo poravnani vsi človeški računi.
Bojim se neodgovorne svobode,
bolj kot si želim svobodno voljo.
Zakaj se je človek odločil proti »prima causa«,
komu lahko očitamo opustitev,
da je žival postala človek - žival?
Refleksiven teoretik življenja se bo vprašal
zakaj se vsaki dan, v nekakšnem divjem transu
razstreljujejo v Izraelu in Libanonu.
Kljub mnogim transfuzijam s svetlobo,
moje dotrajane kapilare tega ne vedo!
Iztirjeni tok transfuzije je presahnil.
