Dovoliš intervju?
Sem humanist, etik, filozof in strateg
posebne vrste, s častnim doktoratom.
Specialist za grozo.
Rad bi napisal esej o bitju groze.
Nisem Slavoj Žižek.
Neoporečen DNK sem,
aristokratskega duha.
Nimam zajčje ustnice,
večprstne roke,
pesticidov v telesu,
Alzheimerjeve bolezni,
Parkinsona ali dednih
degenerativnih sprememb pameti.
Tudi nisem potomec ali vzorec
nečastnega vlačugarstva.
Pravijo, da sem sin patriarhalnega
šovinizma, plastičen DNK,
izkrivljenih potez na ustnicah,
poseben primerek
vzorčno – posledične odvisnosti
svojega »fathra«.
Psihiater je fasciniran nad mano,
ko preoblečen v panterja
zarivam grozo v kosti.
Ne bom pisal o sebi,
pisal bom o tebi, bitje groze
Osama bin Laden
iz Džida blizu Meke v Savdski Arabiji.
Z energetskimi učinki nihanja
in s predkonceptualnimi
aksiološkimi načeli groze
te bom sesul in ti odpiral drobovje.
Sem sejalec groze.
Roman Polanski nima nič z menoj.
Ogledal sem si dve grozljivki:
Cat Pople v režiji Tourneura, 1942
In Rosmary's baby Romana Polanskega.
tretja je filmsko producirana -
oglej si posnetke 11. septembra.
Te luknje realnosti sem zabasal
z mreno praspomina.
V svoji spalnici občujem
z grozljivim bitjem – s tvojo pokojno ženo.
Grozljivost fantazijske projekcije
me navdaja z zanimanjem.
Pošast sem premestil v zunanjost polja.
Rdeči dekor me privlači,
ker vsrkava težišče sveta.
Vsak večer rišem s čopičem kri
Intervju je uspel. Hvala!
Dovoliš intervju?
