ta rezultat, ki ga je Mirijana napisala ob prispevku "O terminualu na morju" in na "Odmeve na TV oddajo Trenja o nagih telesih": 9 : 633 vstopov v enem dnevu, jasno kaže, da je to analogija narodove folklorne logike, ki je globoko zakoreninjena v to obubožano slovensko dušo. Skoraj isto bi lahko ugotovila tudi za prekrasne prispevke v nadaljevanjih, ki jih objavlja Franci Rozman (zadnje pisanje o dostojanstvu), ki imajo zelo majhen obisk. Tragikomično je namreč, da na neko parodijo, ki je imela čisto drugi namen, kot ga je dosegla, samopašno sežejo s pohotno roko prav tisti, ki nimajo kaj povedati o problemu in pisanja sploh niso razumeli, kajti parodija s svojim humorjem razdre in razgradi vsako še tako trdno resnico.
Skratka postane kolumna nerodovitna in primitivna, bolj poligon primeren za žaljenje in poniževanje ter naslajanje kdo bo koga primitivno "nadmudril". Takšni z mentalnimi osteoporotični tegobami, začnejo mahati z berglami po zraku, te brcajo in kjer morejo prizadenejo tudi tvoje osebno dostojanstvo. In naenkrat se znajdeš v zverinjaku in blodnjaku, da niti sam več ne razumeš kaj se okrog tebe dogaja in kaj o tvoji osebi govorijo.
Smo pač prehlajeni predmet našega narodovega slabega zdravja. Doktrina za ravnanje in osveščanje je znanje. Tega je čedalje manj. Ljudje prebolevajo duhovne ošpice, Cankar bi rekel, da se je Bog nad Slovencem razjokal, ker mu ni pomoči. Jadikujemo v svojem podalpskem kotu, polulani odznotraj in odzunaj, v oči in v hlače.
Razmerje, ki ga je Mirijana ugotovila tu na Pozitivkah, je narodni vzorec, je vzorec naše kulture. Iz tega humusa se razvije samo razdiralnost in disidenstvo, iz njega rastejo manipulatroji, manjvredneži, naduteži in provokatorji.
Ta naša kultura je podobna nemočnim ladijam po širnih morjih, kjer lahko katero od teh reši le kakšno srečno naključje. Travmatizirana kultura z adolescentno energijo, ki nikoli ni odrasla. Nerodovitna reč! Jaz nimam niti veselja, niti namena pisati parodij, ker to ni moje področje. Usmerjena sem v poezijo in branje dobrih knjig, ki mi dajo zadovoljstvo.
Vsake toliko sem napisala kakšen prispevek, da bolj ustrežem uredništvu, ki si želi branih prispevkov takšne in podobne zvrsti, ki vleče k branju. V teh udorinah človeške pameti ali črnih luknjah, kamor se nepovratno pogreza pozitivna snov in energija, ni poti nazaj, za to res ne bom več trošila svojih energij, kjer me na vsakem koraku čaka kdo, da bi me prevrnil, zapičil z ostro in grdo besedo ter vtaknil v blato.
Hvala lepa, imam kaj bolj pametnega za početi. Nimam nobenega veselja nad takimi kolumnami, so pač marsikomu lahko predmet izbire. Meni ne. Potem moraš odgovarjati na največje bedarije in patologije, ki ne sodijo nikamor. Običjano so taki odgovori samoobrambne narave, odgovori na blodne in pijane strasti. Boljše je, da se brezčutno in brezbolečinsko oddaljiš in da prepustiš prostor takim, ki radi počnejo to, da s polomljenimi nogami in rokami plešejo klovne, da se narod smeje in jim ploska. Izseljevanje svoje lastne zavesti in energij iz telesa s škodljivimi posledicami zame, zares ni pametno dejanje.
Marsikdo mi je rekel, kakšen bedak si ti ženska, da se greš s takimi primitivci in strahotepci, ki se še s svojim imenom na Pozitivkah ne podpišejo pod prispevek ali komentar in ti vlagaš v to toliko svoje energije in svoje ime in se celo prepustiš linču in odgovarjaš osebam, ki sploh ne veš kdo so. Prav zares, to je zakrčen mentalni prostor, ki drgeta v svoji napetosti, agresivnosti in svoji tresavosti ter se odkupuje s svojo pritlikavostjo svojemu egu.
To moje pismo bralcem pa ni namenjeno tistim, ki so spoštljivi in povedo svoje mnenje na strpen in kulturen način.
Kakšna sprenevedanja in kaj vse prenesejo te uboge Pozitivke!
