Namaste; Božanstvo v meni pozdravlja božanstvo v tebi
sobota, 11. februar 2006 @ 04:04 CET
Uporabnik: jaka
Priklon človeku, je lahko eno izmed najlepših
dejanj in gest tega sveta in komot bi lahko rekli;
" Izhaja iz sveta, kjer so sami angeli doma! "
Ampak, priklon človeka človeku, še zdaleč ne velja
za nekaj največ kar človek lahko naredi. Prava zgodba
se začne, ko se človek zna prikloniti samemu sebi znotraj samega sebe.
Smiljan Mori bi temu Samemu sebi rekel ne vem kako, nekdo drug pa spet drugače.
Ko jaz govorim o priklonu samemu sebi,
govorim o priklonu tistemu delu samega sebe skozi katerega seva sveti duh.
Ta sveti duh je ustvaril in vzdržuje vse vesolje in vse planete.
Iz njega je vse izšlo in v njega se vse vrnilo bo. Tudi mi sami izhajamo iz njega in v njega se bomo
tudi vrnili. In če koga zanima resnica resnic, ta sveti duh si ti, smo mi.
Temu svetemu duhu kr reči Bog če si upaš,
kajti ni svetejšega in svetlejšega od tega.
Torej, tudi če se človek prikloni mravljici, ki mu leze po roki, se v končni fazi prikloni
temu svetemu duhu iz katerega vse izhaja in v katerega se vse vrača.
Vendar pa se pri vsej tej temi nikakor ne sme pozabiti na to, kar so že vsi svetniki lepo
in nazorno govorili.
Oni so dejali, da tudi če popolnoma znamo služiti temu svetu, nikakor ne pomeni,
da služimo svetemu duhu. Z drugimi besedami; S služenjem tega sveta ne dosešeš svetega duha.
Kaj to pomeni?
To pomeni, da izvorna frekvenca svetega
duha, na nobenem mestu tega sveta, ne
doseže svoje polne ekspanzije.
Izvorne frekvence tega svetega duha ni možno absorbirati niti v najbolj plemenitejših
dejanjih tega sveta.
Priklon človeku, je lahko eno izmed najlepših
