Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/2005120811331387

Štirideset let od konca drugega vatikanskega koncila četrtek, 8. december 2005 @ 06:10 CET Uporabnik: Pozitivke Cerkev danes obeležuje 40. let od konca drugega vatikanskega koncila, katerega zaključki so prispevali k modernizaciji katoliške cerkve in omogočili ekumenski dialog med različnimi krščanskimi skupnostmi, ki pa je še danes kaotičen. Papež Benedikt XVI. bo obletnici zaključka koncila danes daroval slovesno sveto mašo v baziliki svetega Petra v Vatikanu, po nekaterih neuradnih napovedih pa naj bi objavil tudi svojo prvo encikliko. Drugi vatikanski koncil, na katerem je sodelovalo skoraj 2500 predstavnikov katoliške cerkve z vsega sveta, se je začel 11. oktobra 1962 in zaključil 8. decembra 1965. Sprejel je 16 dokumentov, ki so katoliško cerkev v več vidikih prilagodili razmeram v sodobnem svetu. Omenjeni dokumenti med drugim urejajo liturgijo, vpeljujejo narodni jezik v bogoslužje, ekumensko dolžnost katoliške cerkve, njeno stališče do nekrščanskih ver in njeno razmerje do sodobnega sveta. Med njimi so izjava o verski svobodi Dignitis humanae, ustava o liturgiji Sacrosanctum Concilium in odlok o ekumenizmu Unitatis redintegratio, v katerem koncil poziva k ponovni vzpostavitvi enotnosti med kristjani. Drugi vatikanski koncil je omogočil tudi ekumenski dialog med različnimi krščanskimi skupnostmi, ki pa je še danes daleč od popolnosti. Papeža Pavel VI. in Janez Pavel II. sta sicer nadaljevala dialog, ki ga je sprožil njun predhodnik Janez XXIII., da si bo prizadeval zanj, pa je ob začetku pontifikata aprila letos napovedal tudi Benedikt XVI. Temeljni problemi med katoličani, pravoslavnimi verniki in protestanti kljub temu ostajajo. Pojmovanje škofov kot naslednikov apostolov, poroka duhovnikov, doktrina evharistije in mašniška posvetitev žensk so le nekatera od vprašanj, ki še vedno preprečujejo zbliževanje milijarde in pol vzhodnih in zahodnih kristjanov, ki so ločeni že več kot 900 let. Benedikt XVI., ki je tudi sodeloval v drugem vatikanskem koncilu, si že od začetka pontifikata prizadeva umiriti razmere in je v zelo kratkem času v avdienco sprejel dva ostra kritika sklepov drugega vatikanskega koncila - švicarskega teologa Hansa Kuenga in Bernarda Fellayja, predstavnika skupine, ki jo je ustanovil izobčeni škof Marcelo Lefebvre. Kuengu je Vatikan leta 1979 zaradi javnega izražanja dvoma v dogmo papeževe nezmotljivosti glede verskih in moralnih vprašanj odvzel pravico do poučevanja teologije, francoski nadškof Lefebvre pa je bil izobčen leta 1988, ko je proti volji papeža v svojo bratovščino posvetil škofe. Lefebvre, ki je umrl leta 1991, je menil, da je drugi vatikanski koncil "izdaja katoliške vere". Njegova skupina se drži tradicionalnih obredov maševanja, pri katerih med drugim uporabljajo latinščino, in zavrača kakršnokoli sodelovanje ali dialog z drugimi verami. Benedikt XVI. pogosto opozarja na pomembnost drugega vatikanskega koncila, nedavno pa je tudi opozoril, da še danes v svetu ni povsod zagotovljena verska svoboda. Ob tem je med drugim omenil Irak, kjer ustava obljublja versko svobodo, hkrati pa islam postavlja za temelj iraške zakonodaje. Sveti sedež pa si prizadeva tudi za večjo versko svobodo na Kitajskem. www.dnevnik.si Komentarji (0) www.pozitivke.net