Bil je sin revnih staršev,
bister in nadarjen otrok.
Želel je nadaljevati šolanje.
Denarja od nikjer.
Nobene štipendije ni dobil.
Nihče se nima za vrtnarja,
da bi gojil to rastlinico - človeka,
ki si želi postati zdravnik.
Rad bi pomagal bolnim ljudem.
Sezuli so mu želje
in ga poslali bosega na pot.
Brez podpore staršev.
Brez podpore učiteljev.
Brez podpore tovarišev.
Brez podpore države.
Bil je sam in mlad.
Imel je le voljo, delovne roke in želje.
Presenetil je samega sebe
ob poslušanju srca in prebiranju knjig.
Iz nujnosti preživetja bo razvil le mišice,
a želje bodo ostale neuresničene sanje.
Delal bo fizično od zore do mraka.
S predanostjo delu in izkoriščanju
bo morda vlačil ledene drogove v gozdu.
Mlahave duše bo morda mešal beton,
morda bo urejevalec statističnih podatkov.
Še ne ve kaj bo delal, da bo preživel.
Delal bo, kar mu bo naloženo, sit šefov
in budilke, ki ga bosta opozarjala na njegove dolžnosti.
Naveličan tesnobe pod modro "tuto" vsakdana
bo razglabljal o sebi in pokorščini drugim.
In gospodarji ga gledajo vzvišeno in pravijo:
Revež naj dela kar mora in kar zna,
bogat naj postane, kar si želi in po čemer hrepeni!"
Bil je sin revnih staršev,
