Zadnjič sva s simpatično, nadebudno deklico presedela nekaj ur za zvezki iz naravoslovnih predmetov in ob predelovanju snovi sva ugotovila, da je učenje predvsem osebna rast, ne pa toliko pridobivanje znanja.
Oziroma to dejstvo sem se potrudil prenesti tej deklici, ki se ji učenje zdi neverjetno naporno.
"Glej Sanja", sem ji rekel, "samo učenje in znanje snovi ni nič v primerjavi s tem kar pomeni znanje o tem, kako se učiš in kako skozi učenje za šolo lahko spoznaš lastne navade in lastnosti, tako dobre in slabe".
Dogovorila sva se takole. Določila sva prvo pravilo: Šolo bova naredila zabavno. Sicer mi Sanja ni ravno verjela na besedo, zato sem jo najprej vprašal, kaj je njej zabavnega pri enem od opravil, ki ga današnja mladina navdušeno opravlja in sicer izdelovanje obeskov iz kroglic.
»Hm, veš kaj, meni je zabavno to, da se lahko igram, da delam, da na koncu nekaj lepega nastane« je dejala Sanja..
»Ok, torej če ne nastane nekaj lepega in se zmotiš, igranje potem ni zabavno in moraš ponovit?«
»Ja, seveda, to ponavljanje me prav nič ne zabava«.
»Evo, torej dajva učenje naredit takšno, dajva se igrat in poskrbet, da nama za rezultat pride nekaj lepega, najbolj pomembno pa je, da ne bova ponavljala«.
Malce čudno me je pogledala, ampak je sprejela.
Začela sva z nalogami, nekatere so bile Sanji čisto enostavne, druge so se malce zatikale in takoj sem ugotovil, da je problem v poznavanju pravil. Zato sva določila naslednjo stvar. Vzela sva list papirja in nanj napisala pravila, na katera bova naletela. Pravila vedno veljajo, sva se strinjala in kadar ne veš kaj bi, se spomni nanje.
Nadaljevala sva z nalogami in prišla do podobne naloge, kot sva jo že reševala, problem prve se je ponovil, zato sem rekel Sanja, da bova narediva takole, Na list s pravili napišiva postopek za reševanje tovrstnih nalog, da bova, ko bova takšno nalogo videla, takoj vedela lepo rešitev in ne bova ponavljala, saj sva se na začetku dogovorila, da sta to ključni stvari, da je nekaj kar delaš zabavno. Sanji se je ta ideja zdela super.
Torej sva od sedaj naprej, ko sva prišla do skupine nalog, na list poleg zvezkov napisala postopek reševanja in pravila. Ko sva prišla do podobne naloge, sva se samo vprašala kateri postopek že je to? In katera pravila bova uporabila? Rezultat pa vam lahko zaupam, je bil vedno odličen, tako nisva ponavljala nalog in šola je postajala vse bolj zabavna.
Nadaljevala sva z reševanjem novih nalog in kmalu sva ugotovila, da se nama pojavljajo drobcene napakice v obliki nepravilno prepisanih predznakov ali številk, zato sva oblikovala zlato pravilo in sicer vedno pregledava zgornjo vrstico, še posebej je pomembno to, da dobro pregledava vrstice v kontrolni nalogi v šoli.
Sanja je rekla: »Veš Aleš, malce sem površna, pa tudi drugi mi tako pravijo«.
Takrat sem se nasmehnil in rekel:«Veš Sanja, nisi površna, samo nisi odločena, da boš pisala pravilno in odkrila vse napake, ki se lahko pripetijo«. To je Sanji priklicalo drobcen nasmešek na lička in spet se je podala po poti reševanja snovi.
Ko sva naredila nekaj teh pravil in postopkov sem pogledal Sanjo, ki je bila že rahlo utrujena in rekel: »Glej Sanja, danes sva naredila ogromno delo, odkrila in uredila sva tri P-je (pravila, postopki in pregled). Glej postavila sva pravila, zaradi katerih se ne moreš več zmotiti, napisala sva postopke, da nama ni treba ponavljati vseh nalog, ampak ko nalogo zagledava, že veva rešitev, poleg tega sva določila, da vsako vrstico pregledava, da so naloge postale pravilne in zabavnejše, ker nama na koncu pride lep rezultat. Sedaj, če dobro pogledava sva ogromno snovi (20 listov) spravila na en list, iz tega lahko vidiva, da so vsega skupaj tri pravila in štirje postopki, kar spet naredi šolo precej lažjo, podobno kot je samo nekaj pravil, ki jih moraš poznati, da je sestavljanju ogrlic zabavno, ne pa, da se mučiš s tem«.
Če bolje pomisliva, se sploh nisva učila, vse kar sva delala, je bilo samo to, da sva napisala pravila ter postopke iz tega. Kljub temu pa lahko rečeva, da sva osvojila kar nekaj znanja.
»Ups, pa res« je rekla Sanja, ki je bila že rahlo zaspana, zato sva se odločila, da nadaljujeva naslednji dan.
In zjutraj, ko je vzšlo sonce, sva nadaljevala. Najprej sva pregledala pravila ter postopke in jih obnovila. Nato sva se lotila nalog in ob računanju sva ugotovila, da nama gre sedaj precej lažje in da se precej manj loviva kot včeraj. Predvsem pa sva hitrejša in rezultat je večinoma pravilen.
Sanja sem razložil, da je tudi pri ogrlici tako. Če poznaš postopke, lahko narediš čudovite like in povrhu vsega še pravilne. Drugače samo občuduješ druge, kaj vse znajo.
Sanja mi je pritrdila.
Ob učenju naprej sva ugotovila, da se srečujeva še z celo vrsto vprašanj, ki pa niso vezana samo na šolo. Najprej je bilo vprašanje, kako ostati zbran dve uri in se v tem času resnično učiti. Potem se je pojavilo vprašanje, kako recimo naj si bolje zapomnim stvari, pa vprašanje, kako naj se spravim k učenju…
»Veš Sanja, na vsa vprašanja, bova odgovorila po enakem postopku, kot sva ga uporabila za prvo vprašanje, s katerim sva se soočila in sicer z vprašanjem: Kako naj šola postane zabavna? Tudi za vprašanja ostaja postopek, reševanje takšnih vprašanj poteka takole: Najprej je potrebno vprašanje oz problem sploh videti, nato ga zapiševa na list papirja, potem razmišljava, kako bi se ga dalo rešiti in odgovoriti na vprašanje v stilu, da se da vse spremeniti in da sigurno obstaja rešitev, tako kot sva ugotovila, da je mogoče, da je šola zabavna. Temu sledi še zadnja a najpomembnejša stvar. Rešitev napiševa in se je drživa!«
In Sanja se je zamislila in rekla: »Veš sploh nisem vedela, da lahko stvari spremenim«.
»Vem, tudi sam tega nisem vedel, potem pa sem se en dan odločil, da se bom imel v šoli dobro, se z veseljem učil in si stvari dobro zapomnil. In takrat se je vse začelo odvijati v to smer,« sem ji odgovoril.
»Najpomembnejša odločitev pa je bila, da boš to delil z mano«, je zaključila Sanja.
Aleš Pevc
P.s: Rezultat testa verjetno že predvidevate in naj vam potrdim. Sanja je pisala zelo dobro, sedaj sva se odločila, da bova vedno spremenila, vse kar naju ovira.
Zadnjič sva s simpatično, nadebudno deklico presedela nekaj ur za zvezki iz naravoslovnih predmetov in ob predelovanju snovi sva ugotovila, da je učenje predvsem osebna rast, ne pa toliko pridobivanje znanja.
