Odšla si z mrzlim dihom, ki je pripravljal tvoj odhod
tekla so ti leta
neopazno si se skrila pod odejo zemlje
ustnice so bile bele kot sneg, ki je že leto poprej padal na okamenele, na večno zaspale, obraze
tvoje oči so zaspale ob zadnjem pogledu name zate.
Tvoj izdih je dovolil grenki solzi se izliti po obrazu
zgubila se je v toku reke spominov, slik, stikov tvojega življenja s tabo
sveča, ki gori nemo gleda na tvojo dušo, da bi ogrela telo,
da tiho spet bi se odprle tvoje oči
tvoje roke mi obrisale pepel preteklosti.
Odšel sem za teboj, da skusil bi drugi svet, drugo življenje, da bi te spet videl,
da v objemu večno ostaneva odptujeva z belo ladjo v sanje
najine skrivnosti ostanejo globoko na dnu uma, ki nekoli ne odmre
a zaman nič te ne ozdravi, da bi te spet lahko videl, spet vohal tvoje dlani.
Odšla si z mrzlim dihom, ki je pripravljal tvoj odhod
