Razmetana opeka na križpotju besed
v brezredju, ki umu prostor zapira.
Ni vidcev za spravo, ne ideje o miru vzlet,
le jutro za jutrom v vojni umira.
Čas se odmika. V pregnanstvo ga žene.
Z zravnanjem tal noči usločeno obzorje.
Sveča gori. S črno svilo plamen odnene
Iztočene kaplje svečave polaga v mahovje.
Brezčasje se v sivi kamen zajeda,
v košček sveta, kjer plemenitost v uboštvu
s suhim glasom brezimno v veter jeclja
z dedinjsko popotnjo, dano v otroštvu.
Resnica človeške podobe je biti
pa ji v posesti ciljev življenje ni mar.
Slepilo ugaša, obred je končan, odidi!
Viros patriae amantes! V osarju je mir gospodar.
Razmetana opeka na križpotju besed
