Tam nekje v srcu sem jih imel
zaradi njih je obraz zbledel
ukradel mi solze je
kako, kdaj nespolnim se.
Odšel z skrivnostnim ključem
do mojega zaklada ni več poti
svetilnik nekje v daljavi še žari
vseeno potonila je ladja na poti do oaze
prišla je le do čeri
ujela se v mrežo med poraze.
Grem po poti, čeri, naprej
vidim že sij zakriva južno stran neba
samo jaz in ti v oblakih narisana midva
bled tvoj obraz, zakaj, saj ni te več
samo še odmev odzvaja v prah v pest zmletih tvojih praznih obljub.
Ne kličem te s svojimi solzami nazaj
brez tebe lepši mi bo na Zemlji raj
ne išči, pusti me, da se potopim solze, sanje
nikoli več nočem da izgubim ključ zanje.
Tam nekje v srcu sem jih imel
