Tišina me je poljubila
s krili metulja
in me naučila
kako izreči ljubezen
speči besedi,
ki je zatisnila oči
in se pogreznila v molk rože,
ki je vstopila vame
in se naselila v barve
zakona lakote in žeje.
Neurje tišine
v budnih sanjah
je premešalo
zarod besede
s poželenjem spečega mulja,
ki hoče
shoditi in izstopiti iz mene,
višnjevo oblečeno
v nočno srajco hrepenenja
in prižgati molk tišine
v razsvetljenem zboru glasov,
podaljšati sanje v besedo,
stopiti nemir prebuditve,
staliti zlitino v kovnici
in se v oživljajočem kresu krvi
zliti v prelest besede o ljubezni.
Tišina me je poljubila 
