Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20051025163742853

Skrbi četrtek, 27. oktober 2005 @ 22:37 CEST Uporabnik: Tatjana Malec Noč je zagrnila posteljo s svinčeno odejo teže. Skupaj leživa in bediva. Nočne zverine prežijo. Obkroža naju nerazložljiva tema. Luna je narisala na okno svoj vzdih. Nastajala je vzdržljiva sklala, pod kamnito gmoto sem gledala sebe, kakor očesni zdravnik sem si pogledala v oči kaj vidijo. Veliko pepela je bilo okrog ležišča in veliko por in gub na njem, razžrtih od dvomov in vprašanj. Na sklali so mirovale smeti. Ptiči so kljuvali črve, ki so jih redile umirajoče korenine. Zjutraj sem vstala in zagledala zeleno. Rastlinje na skali je dež namočil, z njenih prsi je izpral pepel. Čutila sem, da skala hrepeni po združitvi z mano, pa nisem vedela v kateri del svojega bitja bi jo odložila. Vrata mojega srca so bila pretesna. Prepustila sem jo usodi ozelenitve in da jo zob časa spremeni v prst. Skala je poniknila skozme in jaz sem opazila v sobi sončne luči. …o0o… Komentarji (0) www.pozitivke.net