Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/200510250935406

Umrla začetnica gibanja za državljanske pravice Rosa Parks torek, 25. oktober 2005 @ 09:35 CEST Uporabnik: Pozitivke Na svojem domu v Detroitu je v ponedeljek v 92. letu starosti umrla Rosa Parks, ki se je v ameriško zgodovino zapisala kot ena od začetnic gibanja za državljanske pravice temnopoltih Američanov, ko se leta 1955 v avtobusu ni hotela umakniti s sedeža belemu potniku. Oblasti so jo aretirale, zaradi česar je borec za pravice temnopoltih Američanov Martin Luther King organiziral bojkot avtobusov, s katerim se je začelo gibanje proti rasni diskriminaciji, poroča ameriška televizija CNN. V časih, ko je na jugu ZDA veljala rasna segregacija, se je takrat 42-letna Rosa Parks v mestu Montgomery v zvezni državi Alabama 1. decembra 1955 po službi peljala z mestnim avtobusom domov. Neki belec je od nje zahteval, naj mu odstopi sedež, a je to zavrnila, čeprav je veljal zakon, po katerem so morali temnopolti obvezno odstopiti belcem sedež v avtobusu. Ker sedeža ni hotela odstopiti, so jo aretirali in ji naložili globo, zatem pa je takrat še malo znani temnopolti baptistični pridigar Martin Luther King v Montgomeryju organiziral bojkot javnega prevoza, ki je trajal natanko 381 dni. S tem bojkotom se je začela dolga pot do enakopravnosti črncev v ZDA, ki je bila uzakonjena leta 1964 z zakonom o državljanskih pravicah. Kot je Parksova dejala v nekem pogovoru leta 1992, so v zgodbah o dogodku na avtobusu pogosto zapisali, da ni želela odstopiti sedeža, ker so jo bolele noge, in da pravzaprav ni vedela, zakaj ni hotela vstati. "Toda resnični razlog, da nisem vstala, je bilo moje prepričanje, da imam pravico do enake obravnave kot vsak drugi potnik," je pojasnila. Rosa Parks se je morala zaradi pritiskov izseliti iz Alabame. Preselila se je v zvezno državo Michigan, kjer se je leta 1965 zaposlila v pisarni demokratskega kongresnika Johna Conyersa, za katerega je delala do leta 1988. Po upokojitvi je leta 1996 od Billa Clintona dobila predsedniško medaljo svobode, tri leta kasneje pa najvišje civilno priznanje, kongresno zlato medaljo. V Detroitu sta po Rosi Parks, ki jo imenujejo mati gibanja za državljanske pravice, poimenovana ulica in srednja šola. www.dnevnik.si Komentarji (0) www.pozitivke.net