Evropska komisija je danes v Bruslju predložila strategijo za zaščito morskega okolja v morjih in oceanih Evropske unije, katere osrednji cilj je zagotoviti okoljsko zdrave vode do leta 2021 in tako ohraniti pomembno dobrino, ki je vir gospodarskih in socialnih aktivnosti. Na njeni podlagi bo Bruselj leta 2006 predlagal tudi prihodnjo pomorsko politiko EU, je napovedal komisar za okolje Stavros Dimas.
Kot ugotavlja komisija, si države članice delijo več pomorskih območij z jasnimi značilnostmi, na katerih pa usklajenega pristopa do zaščite morskega okolja ni. "Zato obstaja močna potreba po celovitem in integriranem pristopu na evropski ravni - zagotoviti želimo, da bodo evropski državljani danes in v prihodnje uživali morja in oceane, ki bodo varni, čisti, zdravi in bogati," je poudaril Dimas.
Zaščita morskega okolja naj bi na podlagi predloga komisije temeljila na ekosistemih, konkretneje na konceptu pomorskih regij, ki naj bi bile tri: Baltsko morje, Severnovzhodni Atlantik in Sredozemlje. Slovenija bi s svojim delom Jadrana sodila v slednjo, skupaj s Španijo, Francijo, Italijo, Grčijo, Ciprom in Malto na strani EU ter južnim in vzhodnim robom Mediterana.
Članice EU, ki sodijo v eno regijo, naj bi v tesnem sodelovanju razvile nacionalne načrte za zaščito pomorskega okolja, pri pripravi katerih naj bi sledile skupnim smernicam in ciljem iz strategije. Med drugim naj bi bile države zavezane k analizi trenutnega stanja in definiciji statusa zdravega pomorskega okolja v posamezni morski regiji ter pripravi konkretnih ukrepov, kako ga doseči.
Ti ukrepi bi morali biti učinkoviti, a tudi finančno sprejemljivi, poudarja komisija in terja, da članica pred uvedbo vsakega ukrepa postreže z analizo stroškov. Nacionalni programi bodo za izvedbo potrebovali tudi zeleno luč komisije, nadalje izhaja iz strategije.
Države, ki si delijo pomorsko okolje z nečlanicami, morajo z njimi tesno sodelovati, saj bo le tako moč zagotoviti dober okoljski status, so sicer tudi poudarili v Bruslju. Sodelovanje med članicami in s tretjimi državami naj bi potekalo v okviru obstoječih konvencij, kjer so že nabrane izkušnje z zaščito morskega okolja. Za Sredozemsko morje je to Barcelonska konvencija, navaja strategija.
Strategijo je komisija pospremila še s predlogom direktive, ki naj bi jo po postopku soodločanja sprejele države članice in Evropski parlament. Direktiva natančno določa pot, ki naj bi jo članice prehodile do leta 2021: po njeni potrditvi naj bi države sprejele svoje pomorske strategije, v sodelovanju z drugimi članicami iz pomorske regije in tretjimi državami, nato pa štiri leta po uveljavitvi ocenile okoljski status in vplive na okolje.
Vse države iz regije naj bi "dober okoljski status" določile skupaj, medtem ko naj bi komisija za njegovo skladno uresničevanje po konzultacijah določila merila in standarde za njegovo priznanje. Pet let po uveljavitvi direktive naj bi članice določile okoljske cilje za dosego statusa, v šestih letih programe za njegov nadzor, nato pa najkasneje do leta 2016 programe za doseganje napredka. Tretje države naj bi se v uresničevanje direktive vključevale skozi svoje strategije.
Komisija ocenjuje, da naj bi največje koristi z novo strategijo imeli ribištvo, ladjarstvo, turizem, naftna in plinska industrija ter raziskave. V prvih dveh letih naj bi sicer uresničevanje strategije stalo 90 milijonov evrov, za vsako nadaljnje leto pa naj bi bilo potrebnih 70 milijonov. Če ukrepanja ne bo, pa bodo izgube mnogo večje, je opozoril Dimas, kajti evropska morja izgubljajo bioraznovrstnost, so vedno bolj onesnažena, čutijo pa tudi posledice podnebnih sprememb.
Strategija za zaščito morij je sicer druga od skupaj sedmih okoljskih strategij, katerih sprejem je napovedala komisija. www.dnevnik.si
