Ta oblika članka je prirejena za tiskanje, za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
http://www.pozitivke.net/article.php/20051023195702218




Sram in seks

sreda, 26. oktober 2005 @ 06:20 CEST

Uporabnik: Jakob Ostrjan

Sram leži v samem središču vsake celice vašega fizičnega telesa.
Vnebovzeti mojster Serapis

Ko je nekoč davno dobri bog ustvaril človeka in zraven še kup angelov, da ga varujejo, se mu je utrnila genialna ideja: dajmo v to telo zakodirati občutek sramu v vsako celico, da bomo videli, kako zelo globoko lahko takšno bitje pade.

In je padlo, res je padlo. In to globoko, tako globoko, da so še angeli zaskrbljeni… Dobri bog pa glede in se uči. Silno dragocena izkušnja je tole…

Padli smo tako globoko, da se že cel teden »pr'štimujem«, da bi za Pozitivke napisal kakšno lepo zgodbico, ki ne bo samo sladkobno vzdihovanje in pocukrano mentalno meditiranje, pač pa bo v njej tudi kaj mesenega, žmohtnega in po dobrem starem seksu dišečega… Pa še zdaj ne vem, ali je prav ali ne, da dajem tole na papir. Pogovarjem se s svojimi vodniki in odgovora ni. Torej: na Pozitivkah trenutno ni treba nič od tega. Pika. Ampak…
Če višje sile nočejo, bom pa zase napisal, zato, da se malo mojstrim v klepanju vrstic, pa malo tudi zato, da ne boste samo dremali! Upam vsaj…

Kje torej začeti? Pa se brž povprašam: a misliš, da bi lahko nadaljeval? Da bodo tvoji umotvori na Pozitivkah izhajali redno? Da boš postal nekakšen Don Kihot Pozitivk? Mar te izkušnja izpred let, ko si na enem od forumov o seksu v svoji vodnarski naivnosti in zagretosti naklepal 1856 postov, iz katerega bi se dala skup sestaviti povest z delovnim naslovom Vse o meni ali seks na sto in en način, ni nič naučila? Da net s svojo interaktivnostjo ni nič drugega kot en navaden virtualen šank, kjer lahko vsak počne, kar hoče, pa mu zato ne bo treba nositi posledic? Vsaj človeških ne, kozmičnim se pa itak ne da uiti…

No, pa da se vrnem: začne se na začetku! Takole je bilo:

FANTOVSKI ORGAZEM ALI NAČIN, KAKO MOŽGANI DELAJO TRISTO NA URO

Tisto sobotno dopolne je sonce sijalo tako toplo, da se njegovemu prijaznemu vabilu ni dalo upreti. Posebno v okno fantove sobe se je uprlo tako vztrajno in brez najmanjšega dvoma, da je danes poseben dan. Na odprtem oknu je bil čez polico položen jogi, ki ga je fantova mama po stari navadi zjutraj položila gor, da se prezrači. Ker se fant ni imel kam uleči, se je ulegel na jogi. S trebuhom se je naslonil nanj, z zgornjim delom telesa nagnil naprej in na topli podlagi je slonel dokaj udobno, celo počivati se je dalo.

Sonce ga je uspavalo in če ne bi moral paziti, da mu noge ne zdrsnejo in se ne zloži po tleh, bi zagotovo zadremal. Glava je počasi postala težka, ampak nekje drugje se je pa dogajalo vse kaj drugega kot spanje! Fantov lulček, ki pri svojih devetih letih ni bil več otroški, odrasel pa tudi še ne, se je na topli podlagi tako razkomodil in razbohotil, da to ni ostalo nezapaženo niti fantovi že kar dremotni glavi. Sploh ni kaj dosti premišljeval, kar samodejno je potegnil hlače in spodnjice do kolen in se na topli, rahlo hrapavi jogi naslonil kar z golo kožo. In sevede z golim in trdim penisom. Joj, kako je pasalo! Prvič v življenju je začutil, kako mu mravljinci hodijo gor in dol po hrbtenici in kako je glava postala še bolj vroča. Pa ne samo od sonca… In kako so mravljinci podivljali, če se je ob vroči in ravno prav raskavi jogi še malo podrgnil gor in dol… Lepo je bilo tako, da je rahlo drgnenje prešlo v miganje gor in dol s celo dolžino penisa. Ko se je z razgaljeno glavico dotaknil površine jogija, je bilo drgnenje skoraj premočno, samo ko je boke malo odmaknil stran, se je vročina, ščemenje in tiščanje prelilo gor po trebuhu, pa nekam noter proti medenici in spet gor po hrbtu, vse do vratu in naprej v glavo. Česa tako lepega, radostnega in vznemirljivega fant še svoj živi dan ni doživel ali čutil, niti slutil ne. Sploh si ni predstavljal, da tak užitek obstaja. Ampak, tisti trenutek o tem ni razmišljal. Tisti trenutek in vse naslednje minute sploh ni razmišljal kaj dosti. To, kar je čutil, je bilo tako nepredstavljivo lepo, da karkoli drugega sploh ni obstajalo. Še tisto zadnje, ki se ne motalo nekje po kotih možganov, se je dokončno razblinilo, ko je fantov penis dobesedno zažarel, ko so ga začeli tresti valovi naslade in se je iz penisa po celem telesu razširilo utripanje, valovanje in ščemenje, ki je kar trajalo in trajalo in le počasi popuščalo. Počasi, pa še vedno prehitro.

Fant se je nenadoma zdrznil, dvignil glavo in se urno oblekel. Takrat pa, o groza, je opazil na sredini jogija dva temna in mokra madeža. Uf, kaj pa zdaj?! Urno je obrnil jogi na drugo stran, da ne bi nihče opazil, da jogi ni več tak, kot je bil zjutraj. Potem se je spomnil, da je v knjigah, ki jih je prav požiral, bral, kako se fantom v puberteti zgodi nekaj, čemur se reče ejakulacija in da je to sperma, ki brizgne iz penisa ven, zato da blablablablabla… Madona, pa menda nisem že v puberteti, je pomislil fant, in to pri devetih. A ni pisalo, da se to zgodi med enajstim in trinajstim letom starosti? No ja, saj mi vsi govorijo kako velik sem za svoja leta…

Joj, ga je še spreletelo, upam, da me ni nihče videl, ko sem ležal takole čez okno! Njegovi možgani so delali tristo na uro: očeta, brata in starega očeta ni doma, mama in stara mama sta na drugem koncu hiše. Ves čas, ko se je zadeva dogajala, ni slišal nobenih zvokov, ki bi kazali na prisotnost kogarkoli. Kaj pa madeža na jogiju? Torej: če bo mama prijela jogi, tako, kot je najbolj priročno, ga potegnila s police dol, ga nesla do postelje in postavila vanjo, madeža ne bo opazila. Joj, joj in še enkrat joj, kaj pa, če ga bo obrnila? Hitro je preveril: madeži sta bila na zimski strani, mama pa bo jogi zagotovo obrnila na letno stran, oziroma ga pustila tako, kot je bil. Vsaj upati je tako… No in potem se je fant še spomnil, da je v knjigah pisalo tudi, da se temu reče samozadovoljevanje in da naj bi se to počelo redno. Na obrazu se mu je zarisal skrivnosten nasmešek, ki pa je že med hojo po stopnicah zamrl.

Od takrat naprej se njegove oči zažarele samo takrat, ko se tako naskrivaj igral s svojim lulčkom, najrajši tako, da se je ležeč na trebuhu drgnil ob jogi. Takoj, ko je nehalo žareti njegovo mednožje, so tudi njegove oči spet postale otožne, njihova rjava barva jim je dajale še dodaten zemeljski odtenek. Še nekdo v njegovi bližini je imel podobne oči. Domači pes, ki je bil večino privezan na verigi, je imel ravno tak pogled…

V čem je poanta te štorije? Če si ga mulc na skrivaj drka, je to zelo dobro za razvoj njegove inteligence, spomina in socialnih sposobnosti in sploh splošne iznajdljivost, saj se mora zelo potruditi, da sledove svojega početja čim bolj zabriše. Te sposobnosti pa mu še kako pridejo prav kasneje, ko postaja koristen, spoštovan in nasploh nepogrešljiv član skupnosti. (beri: da zna zaslužiti toliko denarja, da ga lahko zapravlja, saj če danes nisi potrošnik, si nekoristen) A ni to čudno: baje si ga vsi na roke mečemo, samo prizna pa tega (skoraj) nobeden?! Zakaj že?

Zato, ker je dobri bog iz začetka tega pisanje hotel videti, kaj se bo zgodilo, če ustvari bitje, ki bo ob najbolj elementarnem in naravnem opravilu – doživljanju spolnega užitka – čutilo sram, zbeganost in potrebo po skrivanju. Vse, kar obstaja, obstaja zato, ker dobri bog seksa sam s sabo in če bi ta užitek le za trenutek ustavil, bi vse izginilo, ves kozmos, vse galaksije, osončja, planeti, črne luknje in kvazarji. Še tale ljubki zeleno-modri planetek, ki ga s svojim sramom sramotimo in težimo, bi se razblinil v en sam ničen nič. Oziroma ne v en sam, ker če bi bil en nič, potem bi to že nekaj bilo. Ampak v resnici bi bilo nič od niča. Še za dobrega boga osebno se ne ve, kaj bi se zgodilo, če bi nehal ljubiti.

Ampak, dobri bog je hotel še nekaj drugega. Da vso to packarijo pustimo za seboj in se mu pridružimo. Da pridemo nazaj. Nazaj se pa ne pride tako, da greš naprej. Naprej v sram, norost in bebavost. Vse to lahko danes vidimo na vsakem koraku: malikovanje telesa, spolnost se uporablja za vse drugo, samo za tisto ne, za kar je bila mišljena, ljudje hočejo potrditve za svoje odločitve od drugih. Zato so izumili razno razna dogajanja: učbenike, kjer piše, da samozadovoljevanje načeloma ni škodljivo, včasih pa lahko je (še dobro, da to ne napišejo za dihanje), psihologe, ki pravijo, da je spoznavanje seksa po metodi poskušanja (učenja na lastnih napakah) priporočjivo in zdravo, seksologe, ki pravijo, da varanje poživi zakonsko zvezo, gejevske aktiviste, ki hočejo, da jim država udari štempelj na njihovo preprosto potrebo po tem, da seksajo z človekom istega spola, ljudi, ki so seksali z 10.000 partnerji. In tako dalje in tako naprej. Samo, da ni treba nazaj, tja, kjer se je vse začelo. Pri radosti bivanja, da si lahko tak, kot si in da to radost širiš naprej. In da ti ta radost zadostuje in prav nič ne pričakuješ, še manj potrebuješ kot povračilo!

Aja, še tole intuitivno sporočilo vam moram prenesti: glejte Bar (šank, po domače). Je namreč eden novejših izumov za čiščenje celičnega sramu. Ne verjamete? Večina nastopajočih se namreč vede kot pravi guruji! Nimajo več kaj dosti stika z realnostjo…

No tako… Ko končujem tele vrstice, sta se mi pridružila moja dva angela varuha, eden mi kuka čez levo, drugi pa gleda čez desno ramo. In zaslišim znani glas: no, to si pa prav napisal.

Prijazni bodite in čim več luči prižigajte!

Vaš Jakob Ostrjan

0 komentarjev.


Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/20051023195702218







Domov
Powered By GeekLog