Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20051022110002220

"Tud' moja čustva so neki vredna!" ponedeljek, 24. oktober 2005 @ 06:22 CEST Uporabnik: Pozitivke Piše: Boštjan Trtnik Tale grafit me je nagovoril, ko sem se danes sprehajal po stari Ljubljani. Pritegnil me je s svojim sporočilom in v meni sprožil niz vprašanj: Le kdo je njegov avtor? Zakaj ga je napisal? Kakšno je njegovo življenje? Kakšni so njegovi odnosi s soljudmi? Kaj je želel z grafitom sporočiti? Veliko vprašanj, veliko razmišljanj: čustva, življenje, lastna vrednost, medsebojni odnosi … Vse te vsebine se dotikajo vsakogar izmed nas - če se tega zavedamo ali ne. Mnogo ljudi je danes sicer tako ujetih v vsakdanji ritem obveznosti in hitenja, da preprosto nimajo časa za razmislek o sebi, o svojem življenju, o medsebojnih odnosih. Škoda, saj življenje na nek način polzi mimo njih. Pravijo, da si človek vzame čas za vse, kar ga veseli in se mu zdi pomembno. Pa smo pri vrednotah - kaj je komu pomembno: imeti ali biti, denar ali notranje zadovoljstvo, prestiž v družbi ali iskreni medsebojni odnosi, kvantiteta ali kvaliteta, zunanjost ali notranjost … Vsi po svoje iščemo in hrepenimo po sreči. Marsikdo se v tem iskanju že zelo dobro zaveda, kako pomembno je prevzeti odgovornost za svoje življenje in poiskati srečo v majhnih, preprostih rečeh. Veliko ljudi se danes zavestno trudi izboljšati kakovost svojega življenja, saj ni dovolj le materialno blagostanje; tisto, kar nas lahko zares osreči so pravilni odnosi - tako do samega sebe kot tudi s soljudmi. V vseh odnosih pa se seveda srečujemo s čustvi. S prijetnimi in neprijetnimi, s takimi, ki so nam všeč, in z onimi, ki jih ne maramo … Čustva so nekaj, kar je bilo v desetletjih intenzivnega razvoja razuma in znanosti mnogokrat potisnjeno ob rob. Biti čustven je pomenilo znak šibkosti in nesposobnosti, da se človek obvlada. Seveda je razvoj človekovega razuma (znanosti, izobraževalnega sistema) prinesel mnoge koristi, hkrati pa so se pokazale tudi težave, kadar smo z razumom želeli preglasiti svoja čustva: slabi medsebojni odnosi, psihosomatske bolezni, občutek praznine in pomanjkanja življenjskega smisla. Občutki in čustva v našem življenju igrajo pomembno vlogo in imajo svoje mesto v človekovi osebnosti. Zato njihovo potlačevanje ne pripelje daleč, seveda pa tudi prepuščanje čustvom ne. Potrebno se je naučiti modrega ravnanja: sprejeti čustva kot svoje prijatelje in jim dati ustrezno mesto znotraj sebe. V praksi običajno ni tako preprosto (lažje je napisati), saj nas ravnanja s čustvi največkrat ni nihče naučil in smo vzorce vedenja kar prevzeli od svojih staršev in vzgojiteljev. Posledično danes velikokrat ugotavljamo, da se v čustvenem svetu pravzaprav ne znajdemo najbolje. Kaj je modro narediti, kadar smo jezni na partnerja, ker je zopet zamudil na kosilo? Kaj naj rečemo sodelavki, ki je že več dni žalostna? Kaj storiti s strahom pred boleznijo? Na vprašanja iščemo odgovore vsak sam in vsak po svoje … Skupaj pa jih iščemo v Šoli čustvene inteligence, ki v slovenskem prostoru deluje že šesto leto. Šolo smo oblikovali z namenom, da pomagamo vsem, ki se želijo naučiti čustvene pismenosti in izboljšati svoje odnose. Srečujemo se enkrat tedensko po tri ure in skupaj raziskujemo, razmišljamo, se igramo, poslušamo in smo slišani … Pri tem nam ni pomembno, koliko je kdo star, kako je izobražen, kakšno obleko nosi. Pomembne so nam globlje vrednote, ki jih skupaj razvijamo: medsebojno spoštovanje in sprejemanje, iskrenost, podpora, zaupanje, prijateljstvo, sodelovanje. Prav prijetno nam je. Vsakdo ima dovolj prostora, da se lahko izrazi in da sam prihaja do svojih spoznanj. Domišljijske vaje in igre vlog, vodene sprostitve in pogovori, glasba in humor nam pomagajo, da odkrivamo tisto, kar je v življenju zares pomembno. Z veseljem vlagamo trud in čas v obiskovanje šole, saj marsikdo kmalu opazi, da se v nekaterih življenjskih situacijah obnaša drugače, da ravna bolj ustrezno, bolj tako, kot si je od nekdaj želel. To opazijo tudi njegovi bližnji in tudi oni velikokrat postanejo drugačni, boljši … In življenje je lepše! Želim vam, da tudi vaše življenje postane lepše, predvsem pa ne pozabite: Tudi vaša čustva so nekaj vredna! Boštjan Trtnik Vpis v šolo čustvene inteligence Komentarji (0) www.pozitivke.net