Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20051014092834933

Usoda sobota, 22. oktober 2005 @ 06:21 CEST Uporabnik: Pozitivke Različni načini ugotavljanja usode so tiste čudne stvari, katerih se ženke poslužujemo, kadar ne vemo, ali smo zaljubljene in predvsem ali nas nekdo ljubi in kaj čuti do nas. Lahko na primer uporabljamo tarot karte, mečemo fižol, delamo astrološke karte ali pa se povezujemo s svojim višjim jazom. Kakor koli, ženske uporabimo vse. Žal ali na srečo smo dokaj neškodljiva bitja s svojimi norimi fantazijami in največkrat obremenjujoči dejavnik samo za svoje najbližje. To so ponavadi naše najboljše prijateljice, ki so seznanjene z vsemi našimi vsakodnevnimi veselimi in neveselimi dogodki. Naša zgodba se začne nekega sončnega dne, ko je ena od nas, veselih, z velikimi željami in globokim, v svet zrečim pogledom, odšla na poslovno potovanje. Klasično neorganizirana, z ogromnim črnim kovčkom na koleščkih se je naša prijateljica odpravila v zadnjih minutah na letališče. O tem, da je naredila pravo zmedo med uporabniki letalskih prevozov, ki so bili tistega dne na letališču, in izredno prijaznimi stevardesami, ne bi govorila. Bila je namreč ena od nas, tistih, ki samo s svojo pojavo povzroči tak ali drugačen škandal. Seveda si je za obvezno čtivo med letom omislila zadnji izvod časopisa Astronapoved, en izvod časopisa Nika, v katerem je ena od znanih astrologinj napovedovala ljubezenske dogodivščine med počitnicami, in izvod težko pridobljene Da Vincijeve šifre. Kaj se zgodi v ženskih možganih, ko sestavljajo mozaik iz tako pomembnih informacij, kot si jih je nabrala ona, lahko preberete v nadaljevanju. Letalo je pristalo v mestu, kjer je volkulja simbol rešiteljice in vzgojiteljice dveh otročičev. Seveda - ženski princip, ki ga je mati Cerkev želela izbrisati iz svetovne zavesti, je začel delovati. Na poti z letališča je imela bližnje srečanje z neuvidevnim moškim, ki ji je pred nosom vzel taksi. Portir v hotelu je bil nadvse prijazen gospodič, prispodoba latino ljubimca, ki je najverjetneje podrl vsako ali vsaj vsako drugo obiskovalko hotela. Vse to je vedela, vendar ji je njegova pozornost prijala. Nastanila se je v prijetni sobi z velikim balkonom, ki je imel čudovit razgled na bližnji park. Vsa srečna je ugotovila, da začuda ni pozabila ničesar in da bodo poslovno večerjo opravili kar se da hitro. Nadela si je prečudovito obleko, ki se ji je lepo podajala in jo je kupila že v Ljubljani pod budnim očesom ene od prijateljic. Medtem ko je ugotavljala, kako pravilna izbira hotela je bila, se je iz sobe poleg njene zaslišalo razbijanje, kletvice v italijanščini in milo rečeno grobo zapiranje vrat. "Pa ne spet," si je mislila. Na zadnji konferenci je namreč v svoji sreči dobila sosede, ki so se neprestano prepirali, in izvedela je za vse prevare in zamere para, ki je stanoval poleg nje. Nekoliko nejevoljna se je odpravila na večerjo in na hodniku srečala prav tistega moškega, ki ji je ukradel taksi. Samo zapihala je kot besna mačka in si mislila svoje. Na večerji med poslovnimi partnerji in njihovimi tajnicami se je počutila lepo in prav nič je ni zmotilo. Dokler ni prilomastil k mizi prav njen tat taksija, se v lepi, s kletvicami ozaljšani italijanščini opravičil za zamudo in se usedel ravno nasproti nje. Njegova navzočnost jo je zmedla. Spomnila se je napovedi kart. Zadnja seansa tarota je napovedala lepo oblečenega, uglajenega poslovneža, ki jo bo v trenutku očaral in ji odprl sanjski svet. Med vsemi moškimi, ki so sedeli za njeno mizo, ni bilo niti enega, ki bi bil vsaj podoben takemu opisu. Utrujenost si jo je podredila, želela je v hotel, pod vročo prho in v udobno pižamo. Odšla je v svojem slogu, tako da je med poslavljanjem z rdečim vinom polila direktorja - svojega. Pogledal jo je tako grdo, da jo je dobra volja v trenutku minila in edina želja, ki se je porodila v njenih možganih, je bila, da ji nekdo ta trenutek prerokuje. Kar si je želela, je dobila. Pri vhodu v restavracijo je stala stara ciganka in jo poklicala. V njenih očeh se je zaiskrilo. Zakaj pa ne? To je usoda. Podala ji je roko in starka ji je napovedala marsikaj. Predvsem pa lepo oblečenega poslovneža srednjih let, ki ji bo podaril sanje. Dvakrat enaka napoved. In obe sta se navezovali prav na ta izlet in Rim. Še vedno nepotešena v svoji radovednosti se je vrnila v hotel. Klicala je prijateljico, na telefonskem računu pustila pol plače in dobila tudi iz fižola enak odgovor. Poslovnež in Rim. Preostali dnevi do vrnitve niso bili nič kaj zanimivi in domov se je vrnila nezadovoljna in žalostna. Od takrat, ko je bila na potovanju, je minilo kar nekaj tednov, ko je zazvonil telefon. "Dober dan, vidim vas, kako prihajate iz stavbe, bi želeli z menoj na kosilo?" Najprej je začudena pogledala telefon, nato pa čez cesto. Tam je na ogromnem motorju sedel v usnje oblečen tat taksija in ji mahal. Šele zadaj je razumela. Prerokba je bila prava, samo ona s svojo pametjo si je predstavljala brezhibno obleko, najlepšo kravato na svetu in rolex na roki. Usoda vedno pove prav, na tak ali drugačen način, samo me si napovedi razlagamo narobe. www.dnevnik.si Komentarji (1) www.pozitivke.net