Katere so razlike med slovensko družino nekoč in danes
torek, 18. oktober 2005 @ 06:20 CEST
Uporabnik: Pozitivke
Slovensko družino so v zadnjih petdesetih letih doletele velike spremembe, izgubile so se tradicionalne vrednote - Nekatere družine so na hitro obogatele in prav otroci iz teh družin so najbolj nesrečni, opozarja profesor sociologije Matej Kos Durjava
To, kar je v posameznikovem življenju najbolj dragoceno, za čimer posameznik strmi, vse to, kar v njej najde: prostor, družbo, duhovno srečo, partnerstvo, materialno zadovoljstvo, vse to in še več bi morala posodabljati družina. Družina je najbolj pomemben dejavnik socializacije, saj funkcionalno združuje osnovne celice družbe. V njej se posameznik razvija, dosega vrhunec in dopolni življenje. Posameznik se v družini razvija biološko, socialno, duhovno in prav zato so družinsko okolje in družinski vplivi glavni dejavnik socializacije in osebnostnega razvoja.
Pa vendar - kakšna je bila družina nekoč in kakšna družina se zrcali v sodobnem času? Se družina nekoč in danes razlikuje? Česa v sodobni družini ni več najti? In kakšna je tipična slovenska družina? So bili otroci nekoč bolj svobodni? Na ta vprašanja nam je poskušal odgovoriti Matej Kos Durjava, profesor sociologije iz mariborskega Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše. Pozornost je usmeril k osvetlitvi pojma svobode v vsakdanjem življenju mladostnika nekoč in danes ter k poti odraščanja mladih ljudi na Nizozemskem in pri nas.
Stiki s sorodniki se izgubljajo
"Slovenija Je v posebnem obdobju, ki se zrcali tudi v podobi tipične slovenske družine. Dejansko se je struktura družine pri nas, tako kot se je tudi struktura družbe, v zadnjih petdesetih letih močno spremenila," razmišlja Matej Kos Durjava. Slovensko družino opiše z besedami: "Moderna družina s preteklimi strahovi". Te spremembe se po njegovih besedah v družinskih razmerjih kažejo pri mladostnikih na poseben način. To pa je tudi rdeča nit sociologovega preučevanja. "Za mladega človeka ima družina velik pomen. Predvsem trdnost in stabilnost v psihosocialnem smislu, ki naj bi ju dajala družina, vplivata na njegov razvoj." Slovenska družina je v zadnjih petdesetih letih doživela veliko pretresov, ki so pustili sledi, opozarja Kos Durjava. V teh letih so se izgubile vrednote, ki so bile nekoč značilne za družino, novih vrednot, ki bi kvalitetno nadomestile prejšnje, pa na obzorju še ni videti. Včasih je bila družina razširjena, velikega pomena zanjo so bile sorodstvene vezi. Na otroke so pazile stare mame, tete, sestrične, danes pa ni več tako. "Mlade družine se pogosto selijo ali nimajo varne materialne podlage. Stiki s sorodniki se izgubljajo, na otroke pazijo varuške."
Nizozemci so za tradicijo
Matej Kos Durjava že dve leti spremlja življenje nizozemske družine. "Nizozemska družina je drugačna od naše, kar je razumljivo, saj ima Nizozemska drugačno zgodovino. Za nizozemsko družino, sicer zelo sodobno, so denimo najbolj pomembne tradicionalne vrednote. Kaj to pomeni? Čisto življenjske stvari: Kosilo v krogu družine je nekaj nepogrešljivega, podobno kot izleti ob nedeljah ali dela prostih dneh. Nizozemska družina je ohranila močne vezi s sorodniki, člani razširjene družine so med seboj povezani in se obiskujejo najmanj dvakrat na teden. Lahko bi rekel, da je družina stabilnejša. Tamkajšnji mladostniki najdejo v njej oporo, družina je organizirana tradicionalno. Lahko pa bi tudi rekli, da je nizozemska družina, zaradi kulturne tradicije, tradicionalno bolj odprta in svobodna. To je zelo pomembno za mladostnika in njegov osebnostni razvoj. Zanimivo je na primer tudi to, da lahko nizozemski mladostnik pridobi drogo (marihuano za osebno uporabo), kadar koli se mu zahoče. Vendar se za ta korak večina najstnikov ne odloči, s preprostega razloga in poenostavljeno povedano - ker je zadovoljen s svojo družino, družbo, v kateri živi, ker mu ta daje oporo, ga razume, zato nima potrebe po drogi. Mnogi tujci so prepričani, da na Nizozemskem skoraj vsak mladostnik uživa drogo, ker je v tej državi uživanje droge pač dovoljeno, a ni tako. Seveda se najdejo izjeme, najstniki, ki drogo uživajo, a ti pripadajo posebnim družbenim skupinam. Lahko bi rekli, da so pri mladostnikovih eksperimentiranjih z drogo zelo pomembne vrednote, tudi družinske, ki se prenašajo iz roda v rod. Nikakor pa mladim Nizozemcem droga (mislim tudi na alkohol) ne predstavlja pomembnejše korake v stopnjah odraščanja in potrjevanja."
Bogati otroci niso srečni
Sociolog opozarja, da so nekatere družine v Sloveniji v zadnjih petnajstih letih na hitro obogatele. Mladostniki iz teh družin so sicer materialno preskrbljeni, vendar niso srečni. "Lahko se zgodi, da starši in otroci, ki sicer živijo lagodno življenje, ne poznajo trdnosti in pozitivne družinske tradicije. Ker že nekaj časa delam z mladostniki, lahko povem, da samo premožni starši niso zagotovilo za uspešno individualizacijo mladostnika. Zakaj? Ker je predpogoj trdna in ustvarjalno skupnost, čeravno enostarševska. Pomembne so vrednote in občutki, ki jih otrok pri svojih starših dobi. Dogaja se, da so mladi bolj ali manj prepuščeni sami sebi in ulici. Moderni ulici, ki prinaša mladostniku tisoče identitet in obrazov. Imamo veliko primerov, da začnejo otroci premožnih staršev zlorabljati materialno bogastvo. Hujša oblika te vrste zlorabe so zlorabe drog. Tudi v Mariboru, žal, narašča uporaba sintetičnih drog ter marihuane, ki je predvsem pri nas simbol odraščanja mladostnikov. Pozornost poskušajo nase pritegniti tudi tako, da drogo uživajo na javnih mestih. Priljubljeno mesto mladostnikov je park, kjer so vsem na očeh. Na Nizozemskem tega ni. Mladih, ki bi se drogirali ali popivali v parkih sredi mesta, ne boste videli. To, da gre pri nas otrok v park in pred vsemi popiva ali se drogira, je klic na pomoč, nekakšen odraz nestabilnosti v družbi, ki jo čuti mladostnik. Zakaj gre nekdo v park in popiva, da ga lahko vsi vidijo, namesto da bi počel to nekje predvsem zase? Odgovor je preprost: rad bi, da ga opazijo, če so ga že starši in družba prezrli. Ali pa enostavno ne prenese več pritiskov odraščanja."
Vzemimo si čas
Kaj bi starši morali popraviti, da bi se življenje v družini
izboljšalo? Matej Kos Durjava pravi, da se to največkrat vprašajo starši šele takrat, ko se znajdejo v stiski, ko več ne najdejo skupnega jezika s svojimi otroki. "Takrat, ko se starši zavedo težav in razmišljajo o rešitvah iz nastalega položaja, je praviloma že prepozno, vsaj za prve faze odraščanja, ki so zelo pomembne. Pri svojem delu srečujem različne vrste staršev - so starši, ki se ob rojstvu otroka odločijo, da se bodo trudili, tudi borili za svojo družino in kvalitetnejše življenje, so pa tudi starši, ki se izgovarjajo na probleme v družbi (brezposelnost, pomanjkanje denarja), ko se jim zalomi, v tretjo skupino pa denimo sodijo starši, katerih vzorci se prenašajo iz roda v rod in se prav posebej ne ukvarjajo z vplivi modernega časa." Družina je skupnost, pomembna celica, ki jo je treba negovati. Če je ne, potem se navadno prej ali slej pojavijo večje težave. "V družini je treba delati s počasnimi koraki. Pomembno je, da si prisluhnemo, da poslušamo svoje otroke, se z njimi odprto pogovorimo o različnih stvareh, tako o dobrih kot o slabih. Probleme, ki nastanejo in so značilni za vsako še tako idealno družino, je treba reševati sproti, ne pa čakati, da se bodo rešili sami. Predvsem mlade družine bi morale preživeti več časa skupaj. Če živiš v mestu, pojdi v naravo, na podeželje, če živiš na vasi, si vzemi čas za obisk mesta. Pomembno je, da se ohranijo vrednote, ko so pomembne za vse člane družine. Poiskati je treba družinske korenine, obnoviti stike s sorodniki in jih tu in tam tudi obiskati. In še nekaj: vsaka družina je lahko bogata, če je varno jedro, v katerem se vsak, ki jo sestavlja, dobro počuti.
Slovensko družino so v zadnjih petdesetih letih doletele velike spremembe, izgubile so se tradicionalne vrednote - Nekatere družine so na hitro obogatele in prav otroci iz teh družin so najbolj nesrečni, opozarja profesor sociologije Matej Kos Durjava
