Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na: 
  http://www.pozitivke.net/article.php/20051006151632232
  Testiranje ustekleničene vode
  ponedeljek, 17. oktober 2005 @ 06:16  CEST
  Uporabnik: Pozitivke
  
Kakšno vodo nam prodajajo? 
Naše telo vsebuje približno 70 odstotokov vode, celo razvili smo se iz vode 
  in se še razvijamo (plod v maternici). Najpomembnejše telesne funkcije so odvisne 
  od vode, zato bi umrli, če bi bili nekaj dni brez nje. Voda je nujno potrebna 
  za transport snovi po telesu in za izločanje strupov njega. Zakaj se pa do vode 
  obnašamo tako mačehovsko, če vemo, kako pomembna je za naš obstoj?
V bližnji prihodnosti jo bomo spet začeli spoštovati, postala bo pomembnejša 
  od vseh naftnih vrelcev in zlata v bančnih trezorjih. Začeli jo bomo ceniti 
  kot najpomembnejše živilo, drago jo bomo kupovali in za njo tudi umirali. Mogoče 
  komu te uvodne besede zvenijo preveč dramatično, ali kot pretiravanje in strašenje 
  ljudi. Ta članek je nastal prav zaradi tega, da čim več ljudi na zelo enostaven 
  in razumljiv način opomnimo, kako pomembna je voda. In da skrb za dobro pitno 
  vodo ni prepuščena samo zelenim ali drugim ekološkim zanesenjakom, ampak vsem 
  nam. Od dobre pitne vode je odvisen naš obstoj, zato naj bo tudi skrb zanjo 
  vsakomur enako pomembna!
  Voda je kot tovornjak
Voda je v našem telesu zadolžena za transport snovi. Poenostavljeno povedano 
  "prinese" koristne snovi do določenih organov, slabe pa "odnese" 
  iz telesa. Pri tem sodelujejo seveda srce, jetra, ledvice, žolč, črevo, kri, 
  limfa ... Molekule vode si lahko torej predstavljamo kot tovornjak, ki vedno 
  nekaj prevaža. Koliko vode potrebuje naše telo, si lahko izračunamo na zelo 
  preprost način: na vsakih 25 kilogramov telesne teže potrebujemo 1 liter vode, 
  pri močnem potenju (šport, savna, druge telesne aktivnosti) pa dodatno količino. 
  Po tej formuli bi morali moški, ki v povprečju tehtajo več, spiti več vode kot 
  ženske.
Vendar je zelo zelo malo moških, ki dajo svojemu telesu dovolj vode. Moški 
  spijejo dnevno tudi 6 skodelic kave, kakšen sok, kokakolo, najraje pa se odžejajo 
  s pivom ali vinom. Če jim ponudiš vodo, te čudno gledajo, spijejo požirek ali 
  dva, več pa ne gre po grlu. Zakaj? Ker sploh nimajo več razvitega občutka za 
  žejo! Minister za zdravje bi moral uzakoniti obveznost pitja vode, pa bi naši 
  slovenski moški živeli dlje in bolj kvalitetno. Podobno je pri otrocih. Zaradi 
  ogromne količine sladkanih čajov, raznih šumečih pijač, sokov in ledenih čajov, 
  ki so jim dostopne, ne prepozanjo več, kdaj so žejni in kdaj lačni. Telo kriči 
  po vodi, oni pa sežejo po čipsu in sladkarijah.
Zgodbica iz počitniških dni
Moja nečakinja in nečak sta zelo pridna in simpatična, zato ju vsako leto povabim 
  na počitnice. Za skupno bivanje nimamo veliko pravil, samo dve: za piti dobita 
  samo dobro vodo (ob izrednih priložnostih sokovi) in ne jemo sladkarij. Prav 
  zanimivo je opazovati njun razvoj, iz povprečnega slovenskega otroka v slovenskega 
  otroka z občutkom za žejo. Prve dni jima voda bolj težko steče po grlu (drugega 
  pa od grte tete ne dobita), po nekaj dneh pa se pulita za steklenico in prepirata, 
  kdo bo prej na vrsti. Ko sežeta po vodi zjutraj, takoj ko vstaneta, vem, da 
  sta zopet odkrila svoj naravni nagon po pitju vode. Prvi pubertetniški mozoljčki 
  čudežni izginejo, obraz jima sicer malo uplahne, tudi nekaj maščobnih celic 
  izgine, vendar sta videti zelo zdrava in zadovoljna. Ko se vrneta domov, so 
  domači navdušeni nad spremembo. Sicer mislijo, da je to zato, ker se nekaj tednov 
  niso videli, vendar je "drugačen" videz posledica pitja vode in razstrupljanja 
  telesa. Mogoče pa bi bili naši šolarji bolj zdravi, če bi v šoli pri malici 
  dobili dobro vodo namesto sladkega kakava?
Koliko vode potrebujemo?
Poleg tega, koliko pijemo (in da sploh pojemo), je pomembna kakovost vode. 
  Če voda že vsebuje snovi, potem je tovornjak, ki bi moral prevažati snovi po 
  našem telesu, že poln. Voda, ki vsebuje na primer veliko mineralov in pesticidov, 
  našemu telesu ne koristi. Podobno je z drugimi pijačami, kot so šumeče pijače, 
  pa tudi čaji, zato moramo poleg pijač, ki jih pijemo zaradi užitka, piti vodo, 
  ki jo potrebujemo zaradi zdravja.
Vendar se moramo zavedati, da "užitkarske" pijače dodatno obremenjujejo 
  naš organizem, zato potrebuje še več vode. Moški, s telesno težo 75 kilogramov, 
  ki spije tri skodelice kave, eno kokakolo, dve pivi in en viski na dan, bi moral 
  trem litrom vode dodati še najmanj en liter vode, da bi se iz telesa izločili 
  strupi, ki jih dobi z drugimi pijačami. Če se prehranjuje predvsem s hrano, 
  ki vsebuje malo vode, bi lahko dodal še kakšen kozarec vode. Moški, ki vsak 
  dan spije štiri litre vode? Poznate koga?
Kakovost pitne vode
Kakovost vode se je mogoče določiti na več načinov. Najboljša je seveda kemijska 
  analiza, ki pove, kakšne so snovi v vodi. Kemijsko analizo vode morajo po zakonu 
  opravljati vodna gospodarstva, lahko pa jo naroči tudi posameznik pri ustreznih 
  laboratorijih. Ne vem, kako je v Sloveniji, nemški dobavitelji pitne vode so 
  zakonsko dolžni nadzirati približno 60 snovi v vodi. Še pred nekaj leti je bilo 
  to število večje (približno 120), vendar se je kvaliteta vode tako poslabšala, 
  da so bili rezultati testov porazni. Nemška vlada se je odločila za podobno 
  potezo kot slovenska, znižala je mejne vrednosti in zmanjšala število nadzorovanih 
  snovi. 
Vendar je čisto vseeno, če pregledajo 60 ali 120 snovi, ker samo v poljedeljstvu 
  uporabljajo preko 300 različnih snovi, ki so v pesticidih, herbicidih in fungicidih. 
  K temu številu pridejo še rastni hormoni in antibiotiki iz živinoreje, k onesnaženosti 
  vode pa prispevamo tudi mi sami z uporabo čistil in detergentov.
Kako moški dobijo ženske hormone
Največji problem pa so snovi (tako imenovani hormonski motilci), ki jih v kanalizacijo 
  spustimo z urinom. Ostanki različnih zdravil, ki jih niti v čistilni napravi 
  ne morejo prečistiti, pridejo v vodotoke. Najbolj problematični so hormoni iz 
  kontracepcijskih tablet, ki jih lahko prek pitne vode zopet zaužijemo. Tudi 
  moški! Ko moški zaužijejo ženske hormone, se v njihovem telesu začnejo dogajati 
  spremembe. Manjša poraščenost (no ja, zdaj so v modi manj poraščeni moški, nekateri 
  se celo brijejo, pa ne samo po bradi; manj poraščeno pa je lahko tudi lasišče, 
  česar si ne želi noben moški), manj mišic, bolj ženstvena oblika okostja (nič 
  več trikotnika, ampak zaobljeni boki) in najhujše: neplodnost ali vsaj zmanjšana 
  aktivnost spermijev. Drastično se povečuje število parov, ki so fizično zdravi, 
  pa kljub temu ne morejo zanositi, nihče pa jim ne pove zakaj.
Kako zaskrbljajoče je stanje, je ugotovilo nemško ministrstvo za zdravje. V 
  nemških rekah so v povprečju namerili 2 mg ženskih hormonov na liter vode. Že 
  0,5 mikro g/liter pa je dovolj, da ribe spremenijo spol. V nekaterih rekah plava 
  tako samo še 30 odstotkov samcev in 70 odstotokov samic. Za nekatere moške bi 
  bil to mogoče raj na zemlji, za obstoj rib (in nas ljudi) pa je to razmerje 
  pogubno.
Mnogi zdravniki in zdravilci so že prepričani, da se zaradi uživanja slabe 
  vode (ali sploh nobene) veča tudi število pacientov s kroničnimi boleznimi, 
  težavami v delovanju ščitnice (hormoni v vodi), velik porast alergijskih bolezni 
  (nezadostno izločanje trupov), nepravilni razvoj zarodkov in neplodnost.
Potrebujemo minerale iz vode?
Posebno poglavje so minerali v vodi. Težko je prejeti dejstvo, da so minerali, 
  ki so v vodi, za telo samo dodaten balast, ki po nepotrebnem zaseda prostor 
  na "tovornjaku". Podjetja, ki polnijo mineralno vodo, so desetletja 
  prepričevala ljudi, kako pomembni so minerali v NJIHOVI mineralni vodi. Dovolj 
  mineralov, dobra prebava, preprečevanje nastanka osteoporoze - so njihovi glavni 
  prodajni argumenti. Nihče pa potrošnikom ne pove (vsaj v Sloveniji ne), da so 
  minerali v mineralni vodi anorganskega izvora in za telo le malo uporabni. Ja, 
  potrebujemo minerale, vendar iz sadja in zelenjave, ki so organskega izvora.
Voda ni več to, kar je nekdaj bila. Namesto k vaškemu studencu ali izviru, 
  gremo danes k vodovodni pipi. Odvisni smo od tega, kar nam pošlje vodno gospodarstvo. 
  Voda, ki jo dobimo iz pipe, pa je lahko še slabše kakovosti, saj mora priti 
  do nas po kilometrih cevi. V kakšnem stanju so glavne vodovodne cevi, lahko 
  samo slutimo. Tudi cevi v hiši velikokrat niso dobre za naše zdravje. Bakrene, 
  svinčene in plastične cevi so prav tako škodljive za naše zdravje, kot rastni 
  hormoni, ki jih dobimo od dobro rejenega pujska z bližnje farme.
Energija v vodi
Kakovost vode pa lahko ocenimo še iz enega, za nekatere mogoče spornega stališča: 
  kako je energijsko kakovostna oziroma koliko vitalnih snovi je v njej. Izvirska 
  voda pri izviru je polna energije in po polarnosti desno vrteča. Koliko energije 
  ima voda, lahko izmerimo z bovisi, polarnost pa določi vsak dober radiestezist 
  s tenzorjem ali bajalico. Energijsko kakovost vode zelo dobro prikazujejo kristali 
  vode, če vodo zamrznemo in kristale pogledamo pod mikroskopom. Vodovodna voda 
  nima kristalne strukture, izvirska voda jo ima, kar je v svoji knjigi Spomin 
  Vode (Messages from Water) lepo dokazal Japonec Masaru Emoto.
Naši predniki niso imeli dostopa do vode, bogate z minerali. Pili so studenčnico 
  in prali s kapnico, ki vsebujeta malo mineralov. Do mineralne vode niso mogli, 
  ker se je nahajala nekaj sto metrov pod površjem, z izjemo redkih izvirov. Danes 
  pa vodo črpajo (tudi večino ustekleničenih vod) in jo po ceveh pošiljajo do 
  uporabnikov. Pri črpanju in transportu (če so cevi daljše kot 70 metrov) se 
  poruši struktura vode; namesto desno vrteča, postane voda levo vrteča in v telesu 
  ne more opravljati svoje funkcije.
Slovenska vlada z nenehnim zniževanjem dopustnih mejnih vrednosti strupenih 
  snovi v vodi tudi ne kaže pripravljenosti, da bi se resno (in dolgoročno) lotila 
  reševanja tega problemu. Na nek način jo čisto razumem, saj za pitje in kuhanje 
  porabimo samo 5 odstotkov pitne vode, preostalih 95 odstotokov je porabimo doma 
  za pranje, umivanje in zalivanje, največji delež pa industrija. Zaradi petih 
  odstotkov se državi, ozko ekonomsko gledano, ne "splača" pridobivati 
  bolj kvalitetne pitne vode.
Pomagajmo si sami
Tako smo prisiljeni, da poskrbimo sami zase. Kemijsko bolj čisto vodo dobimo 
  z različnimi napravami za čiščenje vode. Najboljše so tiste, ki delujejo na 
  principu povratne osmoze. Malo naprav za čiščenje vode pa vodi lahko spremeni 
  polarnost (iz levo vrteče v desno vrtečo) oziroma jo energijsko obdela in povrne 
  vodi strukturo, ki jo je izgubila. Če boste kupovali kakšno od naprav, naj vam 
  proizvajalec z neodvisnimi laboratorijskimi testi dokaže, kaj vse zmore naprava. 
  Večina aparatov na tržišču lahko ustvari samo tako imenovano "mlado" 
  izvirsko vodo, kjer se struktura vode obdrži od nekaj sekund do nekaj tednov. 
  V "stari" izvirski vodi, ki jo najdemo v naravi ob izviru, pa je struktura 
  trajna (zaradi dolgotrajnega pronicanja vode skozi plasti zemlje in kamenine).
Moj mož je predlani v svoji stuttgartski zdravilski ordinaciji organiziral 
  informativni večer o vodi. Tako kot jaz moje nečake tudi on "sili" 
  svoje paciente, da pijejo čim več kakovostne vode. Predavatelj je povabljenim 
  pacientom pojasnil, zakaj morajo piti dobro vodo, pa tudi, kje jo je mogoče 
  dobiti. S sabo je prinesel dve preprosti napravi, s katerima je določil kakovost 
  vode iz pipe, pa tudi kakovost vod iz nekaterih naprav za čiščenje vode. Rezultati 
  vzorcev, ki so jih prinesli pacienti s saboj, so bili porazni.
Rezultati testiranja
Če ne želimo piti vode iz vodovoda in če nimamo aparata za čiščenje 
  vode, moramo poseči po ustekleničeni vodi (ali iti k izviru). Ker me je zanimalo, 
  kakšna je kakovost slovenskih ustekleničenih vod, sem na predavanje prinesla 
  nekaj vzorcev. Na žalost sem pozabila na vodo iz pipe, vendar bom naslednjič 
  naredila tudi to. Ne verjamem, da je boljša kot stuttgartska (ali pač?), ki 
  smo ji namerili od 600 do 1000 mS/cm, odvisno od predela mesta. Z enoto mikrosiemensi 
  na centimeter označujemo prevodnost tekočine. Več trdnih snovi (oziroma njihovih 
  ionov) je v vodi, bolj je prevodna in večja je izmerjena vrednost. Postopek 
  merjenja je preprost: merilno napravo, veliko kot denarnica, potopimo v kozarec 
  z vodo in že čez nekaj sekund se na ekrančku pojavi izmerjena vrednost. Dobra 
  voda bi morala imeti čim nižjo prevodnost, to se pravi, čim manj snovi na "tovornjaku". 
  Najboljše vode (nekatere izvirske, pa tudi nekatere prečiščene) imajo vrednost 
  od 20 do 40 mikroS/cm.
 
     
       
        Delovanje na organizem
      
       
        Prevodnost v mikroS/cm
      
    
     
      odlično čiščenje telesa in izločanje strupov
       
        30 - 50
      
    
     
      dobro čiščenje telesa in izločanje strupov
       
        60 - 100
      
    
     
      dobro čiščenje telesa in izločanje strupov
       
        110 - 130
      
    
     
      čiščenje telesa in izločanje strupov ni več zadovoljivo
       
        140 - 250
      
    
     
      noben učinek na čiščenje telesa in izločanje strupov
       
        300 - 500
      
    
     
      voda deluje sama obremenjujoče
       
        600 - 1200
      
    
     
      zelo obremenjujoče
       
        > 1200
      
    
  
  Tabela: Prevodnost vode in njen vpliv na organizem
  Vse testirane slovenske ustekleničene vode imajo dosti višjo 
    prevodnost, kot pa jo telo potrebuje. "Zmagovalec" je voda iz Spara, 
    ki jo polnijo pri izviru v Radomljah, najslabše pa se je po pričakovanju odrezala 
    voda Izvir iz Radenske, ki je polna mineralov in verjetno še česa. Moj mož 
    ni čisto zadovoljen s posplošeno trditvijo, da so minerali v vodi slabi, ampak 
    pravi, da je treba pogledati, kakšni minerali se v njej nahajajo. Slaba za 
    zdravje je na primer voda z veliko natrija (obremenjuje ledvice), bolj sprejemljiva 
    pa je vsebnost hidrigenkarbonata (ker je bazičen deluje proti zakisanosti 
    telesa - acidozi). Na nekaterih steklenicah smo našli tudi podatke o meritvah 
    prevodnosti, vendar so bile vrednosti dosti manjše, kot smo jih izmerili mi.
  Včasih vode vsebujejo tudi klor, kar je skoraj vedno znak, da 
    so vodo klorirali, s tem so jo razkužili in podaljšali njeno obstojnost. Ne 
    vemo, kaj uporabljajo slovenska podjetja (lahko bi nam povedala, a ne?), v 
    tujini za konzerviranje vode uporabljajo ogljikov dioksid, ozon ali radioaktivnost, 
    kar pa na steklenici ni označeno. Še večji problem pa so steklenice, ki kljub 
    imenu niso iz stekla ampak iz plastike. Ta plastika že po desetih minutah 
    odda v vodo snovi, ki delujejo podobno kot hormoni (pa smo zopet pri ribicah 
    in hormonskih motilcih). Bi jih morali za to namesto ustekleničena voda imenovati 
    "uplasteničena" voda? Fuj! Naprošamo torej proizvajalce, da začnejo 
    točiti vodo tudi v steklenice iz stekla, po možnosti iz temnega stekla. Saj 
    je pivo in vino tudi v temnih steklenicah, zakaj ne bi bila še voda, ki je 
    za zdravje mnogo pomembnejša?
  
    
       
        Ustekleničena voda
      
       
        Rezultat merjenja v mikroS/cm
      
    
    
       
        Dana
      
       
        621
      
    
    
       
        H20
      
       
        364
      
    
    
       
        Izvir
      
       
        670
      
    
    
       
        Juliana
      
       
        350
      
    
    
       
        Oda
      
       
        493
      
    
    
       
        Spar, izvirska voda
      
       
        305
      
    
    
       
        Tiha
      
       
        600
      
    
    
       
        Zala
      
       
        515
      
    
  
  Tabela: Rezultati merjenja prevodnosti vode. Za primerjavo: 
    ustekleničena francoska voda Volvic ima približno 200 mikroS/cm in velja za srednje 
    dobro ustekleničeno vodo na nemškem tržišču.
  Voda ali sluzasta mlaka
  Po merjenju prevodnosti vode smo vedeli, da so v vodi neke snovi, 
    nismo pa si mogli optično predstavljati, kaj to pomeni. Predavatelj je zato 
    s sabo prinesel še eno preprosto napravico, ki je znana pod imenom TDS (total 
    dissolved solids) indikator. Z njim ne moremo izmeriti koliko in kakšne snovi 
    so v vodi, lahko pa te snovi naredimo vidne. naprava deluje na podobnem principu 
    kot elektroliza, samo da se zaradi izmenične napetosti med elektrodami trdni 
    delci ne nabirajo na elektrodah, ampak prosto plavajo v vodi. Preizkus smo 
    naredili z vodama z najvišjo in najnižjo izmerjeno prevodnostjo (Spar in Izvir). 
    Voda Spar je bila že na pogled bistrejša in bolj prijazne barve, voda Izvir 
    pa motna in polna zelene sluzi. Izven poskusa smo testirali za mnoge najboljšo 
    slovensko ustekleničeno vodo Juliano, ki se pa na pogled ni razlikovala od 
    vode Spar, saj obe črpajo v Alpah. Vse vode, ki smo jih testirali tisti večer 
    in so imele visoko prevodnost, so po testu z TDS indikatorjem tudi zelo smrdele.
  Merilni aparat TDS lahko naredi vidne naslednje snovi v vodi: 
    aluminij, amonij, arzen, barij, bikarbonate, svinec, bor, bromide, kadmij, 
    kalcij, kloride, klor, krom, cianide, železo, fluride, kalij, baker, magnezij, 
    mangan, natrij, nikel, nitrate, pesticide, fosfate, živo srebro, žveplo, selen, 
    srebro, silikate, stroncij, sulfate, cink.
  Probleme z uživanjem vode pa imajo tudi naši štirinožni prijatelji. 
    Veterinarji opažajo, da je vedno več psov z okvarami ledvic. Lastniki jih 
    hranijo z močno soljeno pasjo hrano, polno dodatkov in barvil, ki jih pasji 
    organizem ne more v celoti izločiti, ker psi ne pijejo dovolj. Jim lastniki 
    ne dajo vode? Ne, psi nočejo piti, ker jim vodovodna voda ne "diši". 
    V našem bloku imamo zelo razvajeno muco Piko. Kogar ne mara, mu piha v obraz, 
    jé samo izbrane deliakatese in ni nikoli marala piti vode. Ko ji je lastnica 
    nalila vodo Juliano, je Pika spet odkrila pitje vode in si s tem podaljšala 
    svoje življenje za še nekaj mačjih let. Kaj pa mi?
  
Helena Golenhofen
  18.10. Voda 
  - najdragocenejša stvar na svetu  (večer o vodi, Helena in Dominik Golenhofen) 
  
29.11. Voda 
  - najdragocenejša stvar na svetu (večer o vodi, Helena in Dominik Golenhofen) 
  
  Komentarji (0)
  www.pozitivke.net