|
Ob 1. oktobru, mednarodnem dnevu starejših, statistični urad opozarja, da je staranje prebivalstva tudi v Sloveniji proces, ki se mu ne bo mogoče izogniti. Po podatkih urada je bil konec leta 2004 prebivalec Slovenije povprečno star že 40,3 leta - v zadnjih treh letih se je tako postaral za eno leto. Delež starejših je leta 2004 že presegel 15 odstotkov.
Delež starejših (65 let in več), ki je v 80. letih prejšnjega stoletja stagniral na ravni 10 odstotkov, se od leta 1987 naprej stalno povečuje in je leta 2004 že presegel 15 odstotkov. Delež starih (80 let in več) pa je bil tega leta dobre tri odstotke.
Po osnovni varianti projekcij prebivalstva Slovenije se bo do leta 2050 delež starejših in starih povečal na 31,3 odstotka oz. 10,3 odstotka. Pričakovati je, da bodo kazalci starostne sestave in demografske odvisnosti starega prebivalstva začeli kazati bistveno slabšanje razmerij navedenih starostnih skupin pri nas v drugi polovici naslednjega desetletja.
Zmanjšuje se delež otrok (0-14 let), povečujeta pa se deleža delovno sposobnega prebivalstva (15-64 let) in starejših (65 let in več). Delež otrok se je s 23 odstotkov leta 1981 zmanjšal na manj kot 15 odstotkov leta 2004. V istem obdobju se je delež delovno sposobnega prebivalstva (15-64 let) povečal s 66 odstotkov na 70,4 odstotka.
Po napovedih evropskega statističnega urada, Eurostata, se bo do leta 2025 število prebivalcev držav Evropske unije povečalo za več kot 13 milijonov - s 456,8 milijona leta 2004 na 470,1 milijona leta 2025. Takrat bo začelo število njenega prebivalstva postopno upadati in bo leta 2050 doseglo 449,8 milijona.
Delež delovno sposobnega prebivalstva bo močno upadel: s 67,2 odstotka leta 2004 na 56,7 odstotka leta 2050. Najnižje vrednosti deleža delovno sposobnega prebivalstva bodo imele Španija, Italija, Portugalska in Grčija, najvišje pa Luksemburg, Malta in Nizozemska.
Delež starejših se bo v tem obdobju skoraj podvojil: s 16,4 odstotka leta 2004 na 29,9 odstotka leta 2050 oziroma s 75,3 milijona na 134,5 milijona. Največji delež starejših pričakujejo leta 2050 v Španiji, Italiji in Grčiji, najmanjšega pa v Luksemburgu, na Nizozemskem in na Danskem.
Delež starih se bo v obdobju 2004-2050 skoraj potrojil: s štirih odstotkov na 11,4 odstotka. Najvišje deleže tako starih pričakujejo v Italiji, Nemčiji in Španiji.
Svetovno prebivalstvo se hitro stara. Staranje prebivalstva običajno pomeni povečevanje števila in deleža prebivalstva starejših, posebej starih, ob hkratnem upadanju števila otrok ter slabšanju razmerja med delovno sposobnim in starostno odvisnim prebivalstvom (65 let in več). Po napovedih ZN se bo tak razvoj še nadaljeval.
Prebivalstvo razvitih držav je večinoma že staro in tudi v precej državah v razvoju se razmerja med številom mladih, številom delovno sposobnih ter številom starejših hitro spreminjajo v korist starejših.
"Poplava babic in dedkov" - predvsem babic, ker ženske živijo v povprečju dlje od moških, postaja svetovni pojav, saj se bo po pričakovanjih po svetu od 1955 do 2025 število ljudi, starejših od 65 let, štirikrat povečalo oz. se bo njihov delež v celotnem prebivalstvu podvojil, opozarjajo na statističnem uradu.
Leta 1950 je bilo na svetu osem odstotkov starejših, leta 2000 10 odstotkov, po projekcijah ZN pa bo leta 2050 njihov delež že 21 odstotkov. Leta 2000 je bilo na svetu 600 milijonov starejših - to je trikrat več kot pred 50 leti. Leta 2050 bo po predvidevanjih na svetu že približno dve milijardi starejših - trikrat več kot leta 2000.
Skupina starejših se vsako leto poveča za dva odstotka, kar je precej več od rasti celotnega prebivalstva. Po napovedih ZN bo v naslednjih 25 letih število starejših raslo še hitreje od ostalih starostnih skupin kot danes, in sicer bo v obdobju 2025-2030 doseglo 2,8 odstotka letno.
Danes živi tretjina vseh starejših v državah v razvoju; do leta 2025 se bo njihov delež povečal na 75 odstotkov. Večina svetovne populacije starejših (51 odstotkov) živi na mestnih območjih. Pričakujejo, da se bo ta delež do leta 2025 v svetu povzpel na 62 odstotkov starejših, vendar bo v razvitih državah prebivalo v mestih 74 odstotkov starejših, v manj razvitih državah pa bo živelo v mestih le 37 odstotkov vseh starejših.
Večina starejšega prebivalstva sveta (55 odstotkov) so ženske; pričakovano trajanje življenja žensk je višje od pričakovanega trajanja življenja moških. V letu 2000 je bilo tistih, ki so bili stari 60 let in več, 63 milijonov žensk več kot moških. Ker ženske živijo dlje kot moški oz. preživijo moške v dejansko vseh družbah, je posledica razmerje ženske:moški v visokih starostih 2:1.
Starejše prebivalstvo se tudi samo stara. V razvitem svetu je danes skupina starih tista starostna skupina, ki najhitreje narašča. Na leto se poveča za 3,8 odstotka, kar je več kot desetina (11 odstotkov) števila vseh starejših prebivalcev sveta.
Do sredine stoletja bo po napovedih stara 80 let in več že petina vseh starejših (več kot 19 odstotkov). Število stoletnikov (100 let in več) pa se bo od danes do takrat povečalo 15-krat, s približno 145.000 v letu 1999 na 2,2 milijona do leta 2050.
www.ljnovice.com
Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/20051002093803702
Domov |
|
Powered By GeekLog |