|
||||||
|
|||||||
Piše: Darja Cvek Mihajlović
O zdravilni moči dotika smo že marsikaj slišali, prebrali ali jo izkusili.
Tip je, tako kot tudi ostala štiri čutila, naša neposredna vez z zunanjim okoljem.
Daje nam informacijo o obliki in kvaliteti, z njim razbiramo vsebino. Roke lahko
razumemo kot podaljšek srca. Z dotikom, skozi katerega veje toplina srca, se
povežemo, uglasimo, zlijemo s sočlovekom. Srčna odprtost in pretočnost pomenita
nemoteno, gladko pretakanje življenjske energije, pomenita dajanje in sprejemanje.
Ne čutimo pa le z rokami, čeprav je po Aristotelu "roka orodje vseh orodij";
čutimo tudi s celo površino kože - kot da so po njej posejani nešteti čutilni
senzorji, senzibilna živčna vlakna.
In če razširimo svoj pogled in človeku kot fizičnemu bitju dodamo bioenergijsko (etrsko), duševno (astralno), miselno (mentalno) in duhovno (dušno) dimenzijo, se znajdemo v morju energij, v katerem kot celovito aurično bitje nenehno interferiramo, se energijsko dotikamo. Podobno kot ima novorojenček močno potrebo po bližini, dotiku (tako imenovana "lakota kože"), se na poti duhovnega zorenja krepi potreba po duhovni bližini - s svojo duhovno srčiko, z duhovno dimenzijo življenja nasploh.
Razbiranje vibracije, energijskega ozadja, kvalitete preko dotika imenujemo
psihometrija. Uvrščamo jo med zunajčutne (ekstrasenzorne) zaznave, skupaj z
jasnovidnostjo, telepatijo, prekognicijo (napoved bodočih dogodkov), retrokognicijo
(videnje dogodkov iz preteklosti, ki jim nismo prisostvovali) in jasnoslišnostjo.
Gre za zaznavanje, ki presega običajno dojemanje s petero čutili. Naša čutila
so nekakšne tipalke, senzorji oziroma inštrumenti, s pomočjo katerih se orientiramo
v zunanjem svetu. Hkrati pa so tudi energijski kanali, svetlobne poti, ki vodijo
navznoter, v energijski, duhovni svet. Čutila tako predstavljajo vrata oziroma
prehod med zunanjim in notranjim svetom.
Globlji pomen čutil
Vsako čutilo ima torej tudi svojo globljo razsežnost. Tako je na primer notranja
sposobnost vida jasnovidnost. Gre za aurični vid, ko okoli živih bitij vidimo
aurični sij. Lahko se izrazi tudi skozi imaginacijo, ko se pred našimi notranjimi
očmi zariše energijsko dogajanje. Sanje lahko ravno tako prinesejo videnje dogodka,
ki se kasneje tudi uresniči - v tem primeru gre za preroške sanje. Z vidom povezujemo
tudi duhovno vizijo - vizijo svoje duhovne poti, v smislu svojega učinkovitega
prispevka h kvaliteti življenja na našem planetu.
Notranjo sposobnost sluha poznamo kot jasnoslišnost. Notranje lahko slišimo
glasove duha -gre za glas vesti, intuicijo; ali pa telepatsko slišimo misli
drugega. Vonj in okus sta tesno povezana med seboj in njuna notranja sposobnost
pomeni, da se z njima odpiramo energijskim svetovom in razpoznavamo duhovni
vonj in okus.
Ko gre za čutilo tipa, ga razvijamo v notranjo sposobnost jasnočutnosti - psihometrije
('merjenje psihe'), pri kateri je dotik magnet za impresijski tok in njegov
ojačevalec.
Dobro je, če smo odprti v življenje z vsemi ali več čutili hkrati. Tako pridobimo
več informacij, bolje lahko razumemo dogajanje okoli sebe, razvijamo empatijo
- sposobnost vživljanja, lažje usmerjamo svojo energijo in se učimo bolj celovito
prisluhniti dogajanju. To pomeni širjenje zavedanja, odpiranje oken zaznave.
V horizontalnih odnosih tako razvijamo boljšo komunikacijo z drugimi, hitreje
prepoznavamo probleme in imamo večjo moč predvidevanja. Vertikalno pa poglabljamo
stik s svojo duhovno srčiko, razvijamo globlji uvid v življenjske resnice in
duhovne zakone, naša zaznava pa je bolj globinska, celovita, intuitivna.
Vsa čutila nam niso enako blizu, zato opazujmo, katero prevladuje pri našem
zaznavanju. Ugotovimo, kaj nam je najbolj naravno in to čutilo razvijajmo pri
zaznavanju notranjih svetov. Ko bomo razvijali njegovo globljo sposobnost, se
bodo razvijala tudi druga duhovna čutila.
Psihometrija
Pred leti sem se prvič srečala z nenavadno sposobnostjo, s katero je moja znanka
iz osebnega predmeta svojega partnerja razbirala njegove probleme na delovnem
mestu. Želela mu je pomagati, čeprav tudi sama ni vedela, kako. V roki je držala
njegovo pisalo in se prepustila občutenju, ki ga je le-to puščalo v njeni dlani.
To občutenje je kasneje opisala kot blago mravljinčenje, ki se je počasi spreminjalo
v žareč občutek, kot bi v roki držala kos oglja in ne hladnega pisala. Zaprtih
oči je pomislila nanj. Čez čas se je sprožil nepričakovani val energijskih občutkov,
ki so se nizali in skorajda prehitevali drug drugega. Čutila je energijski razcep:
razpršeno miselno energijo, ki kot da izhaja iz čela in močno željo, ki dominira
nekje nižje, v predelu trebuha. Ta del je čutila kot vodne vrtince, ki sesajo
energijo vase. V tistem trenutku se ji je razodelo, da si njen partner na delovnem
mestu zelo želi uveljavitvi svoje ideje, povezane s timskim delom, a niti slutila
ni, da ga ta želja tako izčrpava. Malo kasneje, ko se ni več obremenjevala s
tem nenavadnim doživetjem, mu je zaupala svoje doživljanje in skozi pogovor
sta presenečeno ugotovila, da so bile njene zaznave zadetek v črno.
Človek s svojo specifično energijo prežame - energizira predmete, ki se nahajajo v njegovem auričnem polju. Tudi predmeti, ki jih za nekaj časa podrži v roki, se navzamejo njegove vibracije. V njihov energijski plašč se vtisne njegovo psihoenergijsko stanje z vzroki in posledicami vred. Puščamo torej energijske sledi edinstvene frekvence - s svojo energijo prežamemo svoj dom, še posebej 'svoj' kotiček, enako je z oblačili, s posteljo . Tudi otrokova priljubljena odejica ali igračka je njegov energijski rezervoar. Če izhajamo iz tega, lahko bolje razumemo, zakaj otroci ne marajo pranja teh stvari, saj poleg vonja, ki je zanje zelo pomemben, voda odplakne tudi energijski zapis, ki ga morajo potem ponovno vzpostaviti.
Človek, ki ima psihometrijske sposobnosti lahko s pomočjo osebnega predmeta
ali predmeta, ki ga je določena oseba imela pri sebi, razbira stanje te osebe,
dogodke iz preteklosti, lahko jo zdravi na daljavo . Nekateri parapsihologi
jo poimenujejo tudi predmetna asociacija, številni psihometrijski testi pa kažejo
tesno povezavo te sposobnosti z drugimi zunajčutnimi zaznavami, na primer z
jasnovidnostjo.
Asociacijski predmeti so bili v pomoč vračem v plemenskih družbah, najpogosteje
so bili to lasje, nohti, zobje, celo kri ali slina. Dandanes je psihometrija
bolj vezana na drobne osebne predmete ali pa predmete, ki jih oseba nekaj časa
drži v roki, npr. prstan, kristal, navadni kamen . Tovrstni senzitivci so bili
in še vedno so lahko v pomoč policiji pri iskanju pogrešanih oseb.
Proučevanja angleškega Društva za parapsihologijo v začetku stoletja so pokazala,
da posamezniki s temi sposobnostmi vidijo svetlobo okoli predmeta: "Predmet
se nam kaže kot oseba ali pa nam njegova svetloba prenaša vtis o njegovem lastniku.
Kadar oseba nek predmet nosi ali z njim rokuje, mu vdihne nekakšno magnetno
silo, iz katere se da razpoznati kaj o osebi." Izkušnje so pokazale, da
predmeti ne govore le o preteklih dogodkih, povezanih z določeno osebo, ampak
tudi o sedanjih.
Preko dotika lahko čutimo tudi razpoloženje človeka (tako imenovana psihometrija
osebe) ali pa preko njegovega predmeta ugotovimo, kje se trenutno nahaja. Lahko
zaznamo, kje ima točke moči in kje točke šibkosti v telesu ali auri. Psihometrijsko
lahko raziskujemo tudi kraje, mesta, pokrajine (tako imenovana psihometrija
lokacij). Uglasimo se z energijami okolja in s tem, kar se je dogajalo v njem.
Ta tip psihometrije je povezan tudi z deja-vu efektom.
Kako deluje psihometrija?
Vse je vibracija; vibracija vpliva na vibracijo. Vsak posamezen delček vsebuje
celoto - v zgoščeni obliki. Preko delčka pridemo do celote. Vsak del našega
življenja ali vse, česar smo se dotaknili, nosi energijski pečat, ki lahko služi
za povezavo z nami na določeni ravni (npr. podpis, fotografija, nakit, krvna
slika, koder las .).
Ko nam človek, ki mu želimo pomagati, prostovoljno izroči svoj osebni predmet
ali pa na v nek predmet vtisne svojo vibracijo, se za "psihometrika"
začne notranje meditativno delo. Pred "merjenjem" se mora temeljito
umiriti, tako fizično kot tudi čustveno in miselno, saj sicer lahko njegove
lastne vsebine vdirajo v njegovo zavest, namesto da bi razbiral stanje drugega.
V mirnem in sproščenem stanju dopusti, da se prek predmeta, ki ga ima v dlaneh,
poveže in uglasi z njegovim lastnikom. Notranje ga objame in pusti, da se mu
preko predmeta razodeva njegovo aurično polje. V njem se zrcali človekovo zdravstveno
stanje, psihično stanje, njegove misli. Tako "izmerjeno" stanje je
lahko dobra podlaga za nadaljnji proces zdravljenja ali terapije, saj pripomore
h globljemu razumevanju človeka kot celostnega bitja.
Psihometrijsko izurjen terapevt lahko razbere ta odtis iz predmeta, podobno,
kot bi stezosledec na osnovi odtisov na tleh razbiral, kdo je oseba, ki je hodila
mimo.
Kaj prinese trening psihometrije?
Psihometrijski trening sicer ne bo omogočil, da vsakdo postane izvedenec na
tem področju, vendar pa pozornost, usmerjena na vibracije predmetov, prinese
kar nekaj pozitivnih učinkov:
· pomaga, da smo bolj pozorni na občutke; da cenimo to, kar čutimo
· bolj se zavedamo majhnih stvari v življenju, ki pa imajo lahko za nas velik
vibracijski pomen (veliko stvari gre namreč mimo nas, ker ne opazimo, kaj vse
izkušamo)
· bolj se zavedamo, v kakšnem vibracijskem okolju živimo
· bolj učinkovito prepoznavamo in opazujemo svoje odzive na življenje in na
ljudi
· na nov način, v novi globini vzpostavimo stik s seboj
· razvijamo umetnost ponotranjene pozornosti
Tako kot pri meditaciji je tudi pri psihometrijskih vajah velik izziv, kako
držati um v tihi, mirni zbranosti, ne da bi misli begale drugam. Ravnovesje
in harmonija v naši auri namreč omogočata pravilno zaznavo.
Impresije so sprva preproste, splošne; nato postajajo bolj natančne, specifične.
Pomembno je vzpostaviti impresijski tok. Zaupajmo prvim vtisom, ne skušajmo
jih izsiliti, hkrati pa se zavejmo, da imajo vtisi lahko dejanski ali pa simbolni
pomen (tudi to razlikovanje se bo jasnilo skozi prakso). Med vajo vtisov ne
interpretiramo ali osmišljamo.
Tako 'izmerjeno' stanje je lahko dobra podlaga za nadaljnjo pomoč sočloveku,
za proces zdravljenja ali terapije. Je pa za razumevanje svojega načina zaznavanja
zelo dragocena povratna informacija od človeka, katerega predmet je bil izhodišče
za naše psihometrijsko raziskovanje.
Seveda pa tudi pri takem energijskem delu veljajo načela etike - dobronamernost,
spoštovanje drugega in njegove svobodne volje (ne delamo brez njegovega privoljenja).
Večja ko je sposobnost, večja je odgovornost. Je že tako, da nenavadnih sposobnosti
nimamo zato, da bi služile našim osebnostnim potrebam ali da bi bile same sebi
namen. Imamo jih možnost razvijati šele takrat, ko je v nas že prebujen tihi
glas vesti in odprto srce, ki v svoji globini so-biva in so-čuti z vsemi bitji.
Vir: www.cdk.si/du
objavljeno v Auri, oktober 2004
Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/20051001204656135
|
|
| Domov |
|
Powered By GeekLog |
