Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20051001085617704

Grozdje nedelja, 9. oktober 2005 @ 05:56 CEST Uporabnik: Tatjana Malec Izvir življenja se čez »brdce« nezvočno izliva iz roba obzorja se čez polje v sončno jutro preliva, da bi poiskal počitka med vinogradi v Vipavski dolini, v nabreklih jagodah zrelega grozdja. Oddahni se, duša, oddahni se ob spominu! Vesela sem, da spet občutim radost podobe, ko sonce zlati sadeže s svojo ljubeznijo v polnost svobode rasti, da igrivo visijo grozdi kot čudežna roka dobrote med trtnimi listi z namnožitvami sončnih žarkov v žilah. Nekoč me je ded čakal med trtami »Ograde« z nasmehom tihega zadovoljstva in sproščeno. Dolgo je stal s košaro v roki in premišljeval, se usedel pogreznjen vase in rekel: »Ali si videla kako se jagode na grozdih skupaj tiščijo in druga ob drugi molče zorijo in žarijo? Tako se mi zdijo kot naša družina.« Ded mi je tedaj ljubeznivo utrgal grozd grozdja, ki se je z blaženimi očmi poslavljal od svetlobe. Čez desetletja je človek za človekom prihrumel po številnih brzicah potokov in rek ter tako brezdušno pil vino in nazdravljal svojemu učenju in zmagam naproti, ne da bi pomislil, da dedova trta rije po zemlji v globini, prepredena s spomini na svoje sadeže in je zapuščena začela misliti na preteklost, ko jo je moj ded obdeloval in ji posvečal nežne skrbi. Ob grozdih te jeseni sem se spomnila na tisti grozd, na dedovi delovni dobri roki, kot veliki vesli ljubezni ki kljubujeta dežju, vetru, suši in boju obstoja, na tisti grozd grozdja, ki mi ga nihče drugi ni več utrgal s takšno ljubeznijo, kot je to storil moj ded. Vsako leto imajo trgatev, vendar še nihče mi ni rekel: »Pridi na trgatev med svoje otroške spomine in utrgaj si grozd dedovega grozdja!« …o0o… Komentarji (0) www.pozitivke.net