Daj mi mladenič, ljubezen!
Opravi ljubezenski obred!
Povabim te v zlato hišo očarljivih sanj
in te položim v mesečevo posteljo,
kjer boš oplajal, mene, ki te ljubim.
V globokem izrezu životca imam srce,
tam prebiva radost cvetnega prahu
in sladka strd brezmejne slasti.
Tam je mačja vetrnica v goreči školjki,
romantično razkošje neskončne sreče.
Pobožaj mi ubranost tilnika in kipenje dojk!
Na sanjski mesečevi postelji sem pripravljena,
pripravljena na najlepše dejanje svoje mladosti.
Na belini ležijo očarljivi večeri in sanje,
v kraljičini palači sem jaz, veličastna glasba,
v svilenih rjuhah igram sonate zate s tvojo pesmijo.
Vabilo sem, obljuba in spolnitev rajskega veselja,
dušno sušo ti namočim v sladko polivko,
malce ti bom razgrnila pelušasto tančico,
ko prisluhnem plahutanju ptičjega perja,
da odleti tvoja ptica v ožilje in krvni obtok.
Portret ljubezenske nedolžnosti ti poklanjam,
kraljestvo sreče, ki ga prede priliznjena muca,
zmedenost čarov v prekipevajočem veselju,
podarjenost stopnjevanih užitkov moje sle.
Oh, oh, rasti raster sladke tkanine v koščku dneva,
bisernica notranjih dotikov celične membrane,
navznoter pretočena sladkost življenja,
ki diha odlomljeni žarek sonca.
Stopnišče najpopolnejšega vstopanja
in izstopanja, utemeljitev telesa in srca,
razpuščena začaranost sladke sle,
ki preplavljaš lok najinega zaupanja s srečo.
Upecana božja milina v maternici,
celice, ki prodrejo med stene materinstva,
z zaplajanjem vere, upanja in ljubezni,
ljubezni, ki se zliva v čudežno polnenje
slasti, da se kot ženska sramežljivo doumem,
da življenje zmore biti popolnost,
s položitvijo najinih celic na začetek življenja,
Oh, otroški začetek najine filigranske popolnosti.
Utripaj, utripaj mali bumbumbum…
Daj mi mladenič, ljubezen!
