Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/2005091719012989
Kri se pretaka kot nora
nedelja, 2. oktober 2005 @ 05:01 CEST
Uporabnik: Tatjana Malec
Prihajam vase.
Potiho.
Ta hip.
Po kapljicah.
Pronicam skoz luč,
kakor da bi v duši čakalo
milijon semen, da vzklije.
Ena sama gostoljubnost samotni sreči
in vrtoglava rezsežnost življenja.
Vstopam proti zlatemu somraku.
V sebi nosim zamolčane besede,
ki se zlagajo v zakladnico srca,
zatopljene v hojo
po svoji svetli sanjski stezi.
Sama sem.
Sama s svojim molkom.
Sedim v svoji cvetni čaši,
pogreznjena v cvetni mešiček,
kakor mravljica prekrižanih tačk.
Vsaka kaplja me jemlje vase
in poganja v cvet,
v plapolanje polj.
Premagujem utrujenost.
Hodim.
Zamujam vlak.
Sedim na postaji.
Čakam.
Vlak vrešči in piska.
Vstopim.
Oddrvi.
Pošastno lesketa se mu streha.
Zvezde so se prekucnile
in razelektrile nebo.
Lokomotiva se poganja
prek opustošenega polja.
Odprem oči.
Vozim se skoz skrivnostno pot.
V notranjščino.
Ali si ne bom nič zaželela?
Votlo buči moja izgubljena kri.
V njenih globinah so izbe.
Poglej skrite globeli,
preplezaj stene,
preskoči previse,
poženi se v strmine,
čez bremena ljubezni!
Skoči v reko življenja!
Hlap se je dvignil v nebo.
Dež mi je orosil obraz.
Zapodim se po razbeljeni cesti želja.
Desetkrat umrem in znova oživim
za svoje ljubezni,
za plapolanje srca.
V moji globini je seme krvi,
krvi, ki se pretaka kot nora.
...o0o...
Komentarji (3)
www.pozitivke.net
