Ko angel pade...

petek, 26. avgust 2005 @ 10:10 CEST

Ko draga odhaja,
ko za vedno gre,
ti nihče nič ne pove..,

ne tihi rečni valovi,
ne veter, ne sonce,
ne v duši nemi grobovi,

ne oblačno nebo,
samo v srcu veš,
da nazaj je ne bo...

Kot ranjeni angel padeš,
zadnje moči porabiš,
trenutke sreče zdaj kradeš,
da ne pozabiš..,

njen glas, nasmeh,
barvo njenih oči,
z njo prvi greh,
te boli in daleč se zdi...

Angel padli vstani,
ne podlegaj rani,
pusti vetru,
da jo boža bežno,

razširi krilo
mehko belosnežno,
da sončni žarek
ga poljubi nežno,

pa med planjave
zvezdne zdaj poleti,
med planjave,
kjer si bival često,

srca nihče ti tam
ne more vzeti,
naj ti duša sveti
tja čez Mlečno cesto...

0 komentarjev.

Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/20050824181019280