Čeprav je Evropska komisija maja 2004 sprejela prepoved uvoza gensko spremenjenih organizmov (GSO), se je 8. avgusta že tretjič uklonila biotehnološki industriji in največji ameriški družbi za proizvodnjo gensko spremenjenih semen, Monsanto corp., dovolila uvoz gensko spremenjene koruze MON863, namenjeno krmi živine. Pred tem je že odobrila trženje gensko spremenjene koruze Bt 11, namenjeno prehrani ljudi, in uvoz koruze NK603 za hrano živine. S soglasjem za uvoz je delovala v nasprotju z mnenjem javnosti o sprejemljivosti gensko spremenjenih organizmov.
Soglasje za uvoz prvih dveh vrst gensko spremenjene koruze je Evropska komisija sprejela z manjšinsko podporo držav članic (6 od 15 držav oz. 11 od 25 držav). Države članice niso izglasovale „zaupnice“ uvozu koruze MON863, saj ni bila dosežena kvalificirana večina glasov. Večina držav Evropske Unije namreč ne podpira politike Evropske komisije, ki dovoljuje pridelavo in trženje gensko spremenjenih živil. Glede na rezultate raziskav Evropske Unije uživanje gensko spremenjenih živil zavrača 70 % potrošnikov Evropske unije, številne regije posameznih držav članic pa so svoja območja razglasile za območja brez gensko spremenjenih organizmov (v Franciji, na primer, živi na območjih brez GSO 38 milijonov prebivalcev od skupno 60, v Grčiji je za razglasitev območij brez GSO glasovalo kar 53 od 54 regionalnih enot, v Italiji je prepoved uporabe gensko spremenjenih organizmov razglasilo 25 provinc, mest in občin ter 4 regije, Avstrijo pa zaradi splošnega odklanjanja GSO mnogi v celoti označujejo kot dražavo brez GSO).
Kot je pokazala raziskava, ki jo je maja 2004 izvedel Inštitut za varovanje zdravja v sodelovanju s Centrom za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij z Inštituta za družbene vede (projekt sta vodili Stanislava Kirinčič in Blanka Tivadar) je tudi odnos slovenskih potrošnikov do gensko spremenjenih živil primerljiv z odnosom ostalih prebivalcev Evropske unije. 72,2 % vprašanih je na vprašanje "Ali bi danes kupili živilo, če bi vedeli, da vsebuje GSO?" odgovorilo negativno, večina jih je menila, da je gensko spreminjanje živil tvegano in nekoristno za družbo, da ga ne bi smeli spodbujati in da je moralno nesprejemljivo. Kar 95, 3 % vprašanih je izrazilo mnenje, da morajo biti živila, ki vsebujejo GSO, posebej označena. Raziskava je pokazala, da najbolj odklanjanjo gensko spremenjena živila ljudje srednjih let, univerzitetno izobraženi in mladi starši, najmanj pa anketiranci mlajši od 30 let. Večje znanje biologije in genetike, ki je v splošnem sicer slabo, pa glede na rezultate raziskave ne zmanjšuje odpora do genskega spreminjanja živil. Višja izobrazba ga celo povečuje. (Kirinčič, Tivadar, 2004)
Kljub odporu slovenske javnosti do gensko spremenjenih živil in širjenju območij brez GSO v državah Evropske unije, slovenski zakonodajni organi do danes niso sprejeli ustreznih ukrepov, s katerimi bi zavarovali ozemlje naše države pred vnosom gensko spremenjenih organizmov, s čimer bi zaščitili slovensko biotsko raznovrstnost (na območju Slovenije, ki zavzema 0,014 % zemljinega površja, živi več kot 1 % vseh poznanih živih organizmov), lokalne pridelovalce živil brez uporabe genske tehnologije (med njimi 600 ekoloških kmetij) in slovenske potrošnike. Zato 16 slovenskih nevladnih organizacij in posameznikov, povezanih v Koalicijo NVO za Slovenijo brez GSO, ponovno poziva slovensko vlado k proučitvi možnosti za prepoved kakršnegakoli vnosa GSO v okolje.
V Koaliciji smo prepričani, da bo Slovenija v prihodnosti zaradi razdrobljenosti kmetijskih površin težko konkurirala na trgu kmetijskih pridelkov. Geografska raznolikost in neonesnaženost pridelovalnih površin pa sta odlični osnovi za ekološko kmetovanje, ki po našem mnenju predstavlja priložnost za prihodnji razvoj slovenskega kmetijstva in njegovo konkurenčnost na evropskem in svetovem živilskem trgu. Ker je uporaba gensko spremenjenih semen ali drugih oblik gensko spremenjenih organizmov v nasprotju z načeli ekološkega kmetovanja, bi lahko dopustitev uporabe gensko spremenjenih organizmov v slovenskem kmetijstvu zaradi majhnosti našega ozemlja ogrozila za Slovenijo verjetno najbolj perspektivno usmeritev kmetijstva - in posledično tudi slovenske pridelovalce ter potrošnike.
Koalicija NVO za Slovenijo brez GSO
********************************
Dodatne informacije:
- Marjana Dermelj, Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, Metelkova 6, 1000 Ljubljana, tel.: +386 1 439 71 00, fax.: +386 1 439 71 05
- Podrobni rezultati raziskave o odnosu Slovencev do gensko spremenjenih živil so objavljeni v Zborniku Bitenčevih živilskih dnevov 2004.
- Poročilo o proučitvi možnosti za razglasitev Slovenije kot območja brez GSO je objavljeno na speltni strani http://www.anped.org/PDF/16geslovenia01.pdf.
