Ob Marijinem vnebovzetju praznično v slovenskih cerkvah
torek, 16. avgust 2005 @ 06:18 CEST
Uporabnik: A
Praznik Marijinega vnebovzetja so slovesno obeležili v številnih slovenskih cerkvah. Na Brezjah se je zbralo okrog 6000 vernikov, ki jih je nagovoril ljubljanski nadškof in metropolit Alojz Uran. V pridigi se je posvetil predvsem pomenu ohranjanja slovenskega naroda, skrbi za nove rodove in strpnosti do drugih narodov, jezikov, kultur in drugače mislečih.
Na Štajerskem je bil osrednji verski dogodek na Ptujski Gori, kjer je maševal mariborski škof Franc Kramberger, medtem ko so se verniki na Primorskem množično zbrali v božjepotni cerkvi v Logu pri Vipavi, kjer jih je nagovoril koprski škof Metod Pirih, in na Sveti Gori.
Na Brezjah je Uran zbrane ob skrbi za lasten jezik in kulturo pozval k širokosrčnosti in odprtosti najprej za Italijane, Madžare in Rome in gostoljubnosti tudi za vse, ki so si v preteklem stoletju za dom izbrali Slovenijo. Hkrati je spomnil tudi na pravico do različnih prepričanj, iskanj in izbir.
"Gostoljubnost bomo Slovenci gojili drug do drugega, kolikor se bo medijski prostor resnično odprl v spoštovanju različnih pogledov, ki jih imamo, in skupnosti, v katerih živimo. Zato lahko pluralizacijo medijev, ki se obeta, samo pozdravimo," je dejal metropolit.
Uran je opozoril tudi na zmotnost osredotočanja zgolj na materialne dobrine. "Mnogi v evropskem kulturnem okolju vse bolj ožijo življenje samo na ta svet, še slabše: krčijo ga le na ekonomijo", je poudaril metropolit. Vlada prepričanje, da kdor si ne more privoščiti obilice materialnih dobrin ali jih ne more več neomejeno uživati zaradi bolezni, invalidnosti ali starosti ne živi človeka vredno življenje. "Splav in evtanazija sta logična posledica takšne miselnosti," je prepričan Uran.
Takšno oženje življenja na materialne dobrine nadškof vidi kot silno osiromašenje človeka, čeprav so tudi te dobrine seveda potrebne. Podobno razmišlja tudi vse več ljudi, ki se ne morejo zadovoljiti z materialističnim prepričanjem, da prihajamo iz niča in se v nič vračamo. Zato iščejo polnost, kakovost življenja v območju duha, je pojasnil Uran.
Nadškof se je osredotočil tudi na "odgovornost do življenja samega" oziroma na skrb za nove rodove. "Vesel sem, da mi s tega mesta ni treba več prositi oblasti, naj skrb za nove rodove uvrsti med svoje prioritete. To je že storila, hvala Bogu! Prosim pa jo, naj ustvarja potrebne pogoje, da bodo družine, predvsem mlade, mogle brez prevelikih nepotrebnih skrbi, otroke res sprejemati in jih uvajati v življenje", je poudaril Uran.
Ob tem je dodal še, naj tudi šola postane kraj gojenja življenja, solidarnosti in ustvarjalnosti. "Narod, ki je zanemaril družino, šolo pa skrčil na podajanje ročnih in umskih spretnosti, je zanemaril sebe in se obsodil na smrt," je prepričan metropolit.
Po končani pridigi je sledila skupna obnovitev posvetitve slovenskega naroda Mariji. V največjem romarskem središču na Brezjah so se maše udeležili tudi nekateri visoki politični predstavniki, med drugim predsednik državnega sveta Janez Sušnik, minister za finance Andrej Bajuk in poslanec SDS Branko Grims.
Mariborski škof Franc Kramberger je v svojem nagovoru v župnijski in romarski cerkvi sv. Marije na Ptujski Gori, kjer se je zbralo približno 4000 ljudi, izpostavil pomen obnovitve posvetitve slovenskega naroda Mariji, predvsem pa osebne posvetitve. "Pri sebi moramo začeti. Nič se ne bo spremenilo, če se ne bo vsak izmed nas spremenil, spreobrnil," je dejal Kramberger. Spregovoril je o težavah, v katerih se je znašla slovenska družina, ki je "načeta, ranjena, ogrožena, razvrednotena in velikokrat podobna bolj razvalini kakor trdnemu in varnemu domu".
V božjepotni cerkvi v Logu pri Vipavi je maševal koprski škof Pirih, ki je v svojem nagovoru izpostavil, da je bila Marija najtesneje povezana z evharistijo, katere leto letos obhajamo. Zbrane je med drugim pozval, naj se ne pustijo zavesti "mitom uspeha in moči", naj se uprejo "skušnjavi denarja, potrošništva in nasilja, ki ga danes izvajajo sredstva družbenega obveščanja". Sedanje stanje v svetu je po ugotovitvah Piriha težko. V novih razmerah si je po njegovih besedah treba prizadevati za "osebno, družinsko, župnijsko, škofijsko in narodno prenovo po smernicah škofijske prenove in slovenske sinode".
Veliki šmaren ali tudi velika maša, kakor prazniku Marijinega vnebovzetja pravijo ponekod, velja za največji Marijin praznik. V jeruzalemski Cerkvi so praznik Marije Device, ki so ga povezovali z Marijinim odhodom s tega sveta, začeli obhajati že kmalu po koncilu v Efezu leta 431. Vendar je versko resnico (dogmo) o Marijinem vnebovzetju papež Pij XII. razglasil šele leta 1950.
Marijino vnebovzetje se v Rimskokatoliški cerkvi praznuje kot praznik upanja, saj verujejo, da je Marija v večnosti dosegla polnost življenja, s svojim zgledom pa jim vliva novo upanje. Obenem praznik vernike opominja, da sta v življenju pomembna tako duhovna kot materialna komponenta ter da se večno kot zemeljsko prepletata. Slovenski narod je z Marijo tesno povezan vse odkar je prevzel krščanstvo. To dokazujejo tudi najstarejša svetišča, ki so največkrat posvečena njenemu vnebovzetju in so bila že od nekdaj romarski kraji Slovencev. Med njimi so poleg Brezij najbolj znani še Oglej, Barbana, Gospa Sveta, Stara Gora, Lesce, Bled, Višarje, Turnišče, Trsat, Sveta Gora, Ptujska Gora.
