Jul 18 – Zakaj sodimo ljudi po njihovi embalaži?
San Cristóbal de las Casas – Las Margaritas, Chiapas, México
00:30
Danes je za mano dolg dan in precej dolga pot. Ko sem prispel v mestece Las Margaritas, sem lastnico ene izmed majhnih trgovin ob cesti vprašal za pot do skupnosti Zapatistov. Rekla mi je, da je bolje, če pot nadaljujem jutri in mi ponudila prenočišče v svoji hiši.
"Veš, guerro (tako Mehičani kličejo nas, bledoličneže), zdaj smo vsi zbrani okrog tebe in ti ponujamo gostoljublje in vso našo pozornost. Verjemi mi, da če bi nas za prenočišče prosil kdo od okoliških indijancev, ga verjetno ne bi imeli niti za mar," je rekel gospod Raul, ki je prišel na obisk s svojo ženo in videl mene, kako sedim zunaj na blazini in okrog mene 15 ljudi.
To je po mojem mnenju eden od obrazov sveta, ki odseva našo nedoraslost. Naša družba še vedno ocenjuje ljudi po zunanjem videzu, barvi kože in barvi oči. Še vedno je v svetu nenapisano pravilo, da smo ljudje bele polti, modrih oči in simetričnih obraznih potez vredni več.
Ljudje še vedno zamenjujemo embalažo za vsebino. Večkrat pozabimo, da je telo v katerem se nahajamo, zgolj stanovanje, kjer začasno prebiva naš neomejeni um ter naša duša.
Ljudje pozabimo kdo smo in v svoji nevednosti mislimo, da smo vredni manj ali več kot naši sobratje, zaradi naših fizičnih lastnosti, preživetih izkušnjah in drugih nepomembnih karakteristikah.
In vse te besede so namenjene, bolj kot vam, samemu piscu teh reportaž.
Po letu dni potovanja, po tolikih spiritualnih izkušnjah, po več kot 40 obiskanih državah, srečanju z desetinami modrecev in prebranimi stotinami knjig, še vedno zaidem v sodbe o ljudeh glede na njihovo zunanjost ali glede na "prvi vtis". Včasih še vedno mislim, da sem vreden manj ali več od drugih bratov. Še vedno v svoji nevednosti mislim, da sem ločen od drugih in pozabim, da smo v resnici vsi eno.
Ampak – VSE JE POPOLNO. Popolno je, da se svet nahaja kjer je in da se jaz sam soočam s svojo nedoraslostjo in nevednostjo. Vse je popolno in mi sami smo stvarniki našega nadaljnega razvoja.
Danes je za mano dolg dan in precej dolga pot. Ko sem prispel v mestece Las Margaritas, sem lastnico ene izmed majhnih trgovin ob cesti vprašal za pot do skupnosti Zapatistov. Rekla mi je, da je bolje, če pot nadaljujem jutri in mi ponudila prenočišče v svoji hiši.
