Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20050810094135144

Hoja sreda, 10. avgust 2005 @ 21:41 CEST Uporabnik: Tatjana Malec Noga ne toni mi v breztalno tišino, mar ne slišiš, da zemlja podarja iz obljub svojo popolnost, ki pripda svetu, ki ga ljubim. Ne išči ničelne točke v refrenih tihote glasu, zadolžena za mojo hojo med kamni, obstani, zapomni si glasnost stopinj, ki bredejo v reki pljuskanje vode. Ko se vode v silnih neurjih zbude na razgaljenih tleh in iz nedrja priteče kri, tedaj življenje vžiga zemlji srce in moji čuti z nogami po svetu hite s stopinjami, ki bredejo v reki pljuskanje vode. Naključno je reka nagnjena zraven telesa, nekako samoumevno, da zakoliči mi dušo in metulja v meni, na skodrani roži. Tiho teci reka, da ne zbudiš ga, ko zaspal bo in se zibal na njej, zadolžen da diha podsvet, ko moje stopinje odmerja cvetenju grenkoba. Nekoč kosti in kite ošibijo in oslabijo in stopinje hoje v meni milino venenja mezijo, čutim, da nosim ves svet in igre sveta v sebi, z zvenenjem se oglašam v tebi, ko pospešiš korak ki zapušča freske mojega bivanja tu. …o0o… Komentarji (0) www.pozitivke.net