Končan Zlati lev v Umagu - Od šestih nagrad kar štiri v Slovenijo.
Šesta izdaja mednarodnega festivala komornega gledališča Zlati lev v Umagu je gostila 15 uprizoritev treh sosednjih držav in treh jezikovnih območij z namenom razkrivati komorno razsežnost gledališkega ustvarjanja, iz katerega pogosto izhajajo nove gledališke strukture. Izbrane uprizoritve so reprezentirale tako institucionalna gledališča kot neformalne, eksperimentalne skupine. Po mnenju idejnega in umetniškega vodje festivala Damirja Zlatarja Freya je namen povezovanja treh narodov in treh jezikov v polju scenskih umetnosti afirmacija privlačnosti razlik, pri čemer ustvarja dialog teh različnosti novo kulturno-geografsko posebnost, kar je pravzaprav prednost Zlatega leva pred podobnimi gledališkimi festivali, hkrati pa ta posebnost podžiga nove impulze za njegovo prihodnost. Geografska odprtost je narekovala tudi izjemno estetsko raznolikost izbranih uprizoritev, saj je vsaka od njih občinstvo nagovarjala v povsem samosvojem jeziku in na tak način pričala, da multikulturalnost nikakor ni utopija.
Žirija v sestavi predsednice dr. Mance Košir, Marka Sosića in Rujane Jeger, hrvaške kolumnistke in pisateljice, je štiri nagrade podelila tako: grand prix festivala za najboljši gledališki dogodek v celoti je prejela v italijanščini izvedena predstava Maratona di New York (Newyorški maraton) avtorja Edoarda Erbe v režiji Neve Rošić in izvedbi italijanske sekcije HNK Ivan pl. Zajc z Reke. Tri enakovredne nagrade so dobili: ansambel HNK iz Osijeka za izvirno igralsko kreacijo (Tatjana Bertok-Zupković, Sandra Tankosić in Nela Kočiš) v predstavi Desdemona avtorice Paole Vogel in režiserja Renea Maurina, predstava Dan umorov v zgodbi o Hamletu Bernard-Marie Koltesa v režiji Ivice Buljana in produkciji Mini teatra iz Ljubljane za prefinjen umetniški koncept, Debeluhi v krilcih Nickyja Silverja v režiji Sama M. Strelca in izvedbi SNG Maribor pa so žirijo prepričali s prepričljivo kolektivno igro in režijo. Slednja uprizoritev je z največ glasovi prejela tudi nagrado občinstva, medtem ko je nagrado najmlajših gledalcev, malega zlatega leva, dobil Robert Waltl za izvedbo, sorežijo in sodramaturgijo predstave Čudovite dogodivščine vajenca Hlapića avtorice Ivane Brlić Mažuranić, prve predstave Mini teatra, ki se je do zdaj odigrala več kot tristokrat.
Tisto, kar manjka slovenskim gledališkim festivalom, je v vseh svojih segmentih vdihoval umaški festival. To so vizualna podoba vsega dogajanja, ki je to najzahodnejše hrvaško mestece za deset dni prelevila v pravljično atmosfero "mesta angelov", sugestivni ceremonialni slovesnosti ob odprtju in zaključku, ki sta potovali skozi središče mesta in privabili ne le številne domačine, ampak tudi turiste, večni ogenj v parku pred mestnim gledališčem, nenehno spremljajoča sugestivna glasba, tako imenovana off scena festivala na eni od središčnih uličic ter seveda letošnja gostiteljica in voditeljica opoldanskih okroglih miz Mila Elegović Balić, ki je s svojo brezkončno milino in igrivo provokativnostjo vsak dan znova potrjevala občutke, da festival zares diha z ljudmi in da se za njegovo prihodnost ni bati. www.dnevnik.si
