Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20050722173540646

Simbolika orla! ponedeljek, 2. oktober 2017 @ 05:02 CEST Uporabnik: Pozitivke Že v zgodnjih visokih kulturah je bil orel, kralj ptic, povezan z bogato simboliko. V splošnem je spadal k soncu in Luči; v ljudskem verovanju, mitih in literaturi so mu bile pripisane mnoge lastnosti: kraljevska moč, mogočnost in čarobna moč, pogum in bistrovidnost, a tudi neizprosnost, trdnost in maščevalnost. Kot uničevalec kač in zmajev uresničuje božanskega duha in je prispodoba zmage Luči nad temnimi močmi. V najstarejši indijski literaturi, »Rigvedi«, nastopi kot čudežni ptič Garuda, sijoč kot najbolj žareči plameni in hiter kot svetloba. S svojim mogočnim letenjem lahko ustavi vrtenje svetov in Višnu se na njem bojuje proti zlim demonom. Indijanci so ga častili kot kozmični simbol, kot utelešenje Luči in neba, Aztekom je pomenil samo sonce. Pri narodih starega veka in pri Germanih je veljal za ptico prerokbe nesreče, pri Grkih pa je bil simbol Zeusovega duha. Umetnike starega vzhoda je ta ptič kraljev in bogov navdihoval k mnogim upodobitvam, o tem pričajo marmorni reliefi, podobe na vazah, uporabni predmeti, kovanci in okrasni predmeti. Svoj pomen ima tudi v novejšem času. Tako najdemo v prostozidarski simboliki dvoglavega orla kot simbol 33. stopnje škotskega verskega obreda v evropskem grboslovlju pa je ena od najpogosteje upodobljenih živali. V duhovnem nauku nastopi orel, kot simbol duha – duše in življenja, njegovo znamenje je petokraka zvezda. Tudi v Svetem pismu je večkrat omenjen, tako npr. v Janezovem razodetju (apokalipsi), pogl. 4, 6-7:«Pred prestolom pa je bilo stekleno morje, podobno kristalu. V sredini pred prestolom in okrog njega so bile štiri živali, spredaj in zadaj polne oči. Prva žival je bila podobna levu, druga teletu, tretja je imela obličje kot človek, četrta pa je bila podobna letečemu orlu.« Te štiri živali so štirje elementi, v katerih se izraža popolno stvarjenje. Iz njih je sestavljena sfinga kot simbol nesmrtnega novega duhovnega človeka, ki je postal eno z Ozirisom: lev predstavlja novo življenje, tele ustreza biku v duhovnem smislu, namreč novi materialnosti, žival z človeškim obličjem odgovarja vodnarju, novemu mišljenju, orel pa je duhovni vidik škorpijona, katerega ključna beseda je regeneracija, prenova,ki naj nas nauči pravilnega bivanja v novi Luči, v novi zavesti. V pripovedkah in sagah narodov pride pogosto do izraza dvojni vidik kraljevske ptice: če imamo orla za prijatelja, pokaže pot in pomaga v stiski, če pa ga naredimo za sovražnika, ker ne spoštujemo njegovih zakonov, nastopi maščevalna moč, ki povzroči zaton. PROMETEJ. Kot tak se predstavlja tudi v grški sagi o Prometeju: Prometej, sin Titanov, je ustvaril ljudi po podobi bogov; vdihnil jim je božansko iskro duha in jim s sončnega voza prinesel ogenj. Drznil pa si je podvomiti v vsevednost Zeusa in poskušal očeta bogov prevarati. Za kazen je le-ta ukazal Hefajstu, bogu ognja, nesmrtnika golega prikovati na skalo, kjer bo izpostavljen lakoti in žeji, vročini in mrazu. Leto za letom je pošiljal Zeus svojega orla , ki je vsak dan žrl Prometejeva jetra, ki so ponoči zopet zrasla. Tako je trpel Prometej nenehne muke, katerih ga je rešil Heraklej, smrtnik, s tem, da je ubil orla s svojo puščico in odrešil Prometeja s skalovja. Poslej je moral Prometej nositi prstan s kamenčkom s tiste skale, ki ga je opominjal na Zeusovo sodbo in na svojo premagano usodo. Prometu, ki se je pregrešil proti božanskim zakonom, je bila torej odvzeta moč in vržen je bil iz luči svoje prvotne domovine. Tako nemočen se je znašel prikovan na fizično telo. Tako je vstopil v ciklus ponovnega rojstva in smrti, ki ga simbolizirajo vrata življenjske moči, jetra, ki jih podnevi žre orel in ki ponoči ponovno zrastejo. Žarek duha, orel, se za padlega smrtnika spremeni iz prinašalca Luči in nosilca božanske modrosti v uničujoči ogenj, ker se njegovega pravega bistva ne da več prilagoditi. Po neskončnem dolgem času šele dobi Prometej pomoč s Heraklejem, dušo, ki je na poti samopremagovanja; šele ta lahko ubije orla s »puščico, ki nikoli ne zgreši«; to pomeni odpraviti delovanje principa maščevanja. Mi vsi smo že v življenju doživeli maščevalni vidik Luči, ko smo hodili še po poti samovoljnosti. Za vsakega takega človeka postane Luč zakon karme, sodnik. Kaže in vsebuje odrešujočo smer ter rekapitulira vse odklone. S smrtjo in trpljenjem ustvari vedno znova novo možnost, da pokaže odrešujočo pot. Kakor hitro pa se pozitivno odzovemo na delovanje božanske Luči, se ta v nas spremeni v prinašalko odrešitve. Nato lahko krila orla rastejo v nas. Miran Zupančič Komentarji (0) www.pozitivke.net





 

Domov
Powered By GeekLog