Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20050719104529813

Glasba življenja četrtek, 21. julij 2005 @ 22:45 CEST Uporabnik: Tatjana Malec Svoje stopinje sem zagrebla globoko v zemljo. Spremenile so se v donebno drevo v izčiščeni podobi. Spomnila sem se časa in kraja svojega rojstva in se s strahom dotaknila gnezda siničke, zibelke, kjer ptičje žgolenje soustvarja glasbo, ki prebuja jutranje sonce, da zopet zasije. Na tisoče glasov sem slišala in si tipala svoj mladi obraz v tej glasbi življenja, ki sledi samotni ptici v njenem letu, odmevu blagoglasnega žuborenja reke, zvenu hrepenenja dreves po dežju in vetru, izzvenevanju nežnosti in miline skoz cvetove in liste bivajočega v prosojnosti stvaritev, ki odmevajo glasove podaljška ozelenele flavte. Kakor padajoči bršljan sem plezala čez robove osamljenega kamnitega zidu in užila roso pred opoldanskim ognjem. V natančni spolnitvi svojega diha sem krenila po mehki poti, ki jo utira glasba skoz občutljive praznine svilnatega hrepenenja. Hodila sem po ozkem robu zidu, poraščenim z mahom, skoz sončno svetlobo in spokojnost molka srčne radosti. V svoji notranjosti sem se srečevala z oddaljenimi spomini, naslonjenimi na obzidje brezčasne spoštljive navzočnosti. In ko se vsa meni namenjena glasba pretoči skozme, bom začutila kako svetloba menjuje drevje in glasba odeva veje s svojim zvočnim oblačilom, ki bo v vetru plapolalo proti goram, kjer so skale polne mojih zvočnih odtisov, ki padajo v rodovitna brezna, odkoder se oglaša izvir studenca, ki bo kot dež ustvarjal kraljestvo rož. Ko bom pokrita s snegom v gozdu orjaških dreves nabreklih ustnic poljubljala glasbo tišine, ki že od mojega rojstva živi v meni, in z ranjenimi prsti tipala v sebi zleknjeno ptico, ki s petjem prebuja sence preteklosti skoz lastno iskanje svojega glasu, bom ponikala s svojo melodijo v duši v notranjost ognjenega večernega horizonta in doživljala nove daritve v plesu vetra, kakor da je čas napolnil prostor z glasbo vibracij, ki si poskušajo zapomniti tudi moj glas vseh izrečenih misli in napisanih besed. ...o0o... Komentarji (0) www.pozitivke.net