Kako si predstavljam angela,
se vprašam.
Mojega angela,
ki me spremlja in brani vsepovsod.
Jaz ga vidim
kot belo razpeto jadro na morju,
ki nad čolnom moje plovbe bedi
in prisluškuje vetru.
Nebo mu pronica skoz krila
in ves angel je moja luč.
Ko priplujeva na kopno
se angel spremeni v drevo s cvetočo krošnjo
in jaz ga čutim kot strune vetra v svojem srcu,
ko me gleda s svojimi očmi,
potopljenimi v moje.
Njegove roke so tople v mojih zapestjih,
njegova krila so v meni svoboda.