Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/2005071318433687

Pesem mojemu sinu nedelja, 17. julij 2005 @ 05:43 CEST Uporabnik: Tatjana Malec Ko gledam tebe sin in moja dva vnuka pomislim na setev in žetev. Pred sabo vidim prešerno njivo zeleno in ne vem kako naj ji dam pravo ime. Ves trud in ljubezen seva iz nje. Težko jo je opisati in imenovati v eni besedi, ker je vse valovanje rastočega žita že veter s spomini s sabo vzel. Na stebelcih se šibi zrelo klasje in seme teži k rodovitni zemlji navzdol. Sklenjen je krog: ljubeča žena, otroka in ti. Namesto klasja ti oči govorijo, kot sončni žarki podnevi žarijo in kot kresnice luč se ponoči iskrijo, ko plavajo iskre veselja v tvojih očeh. Čas, mir in rodovitnost so v tvojih dlaneh, njiva zori in valovi v lastno kri. Vse se pomika naprej. Ni vzvratne poti! V žile sem ti otroku vlivala napotke srca, kako se prejeto ljubezen naprej družini preda. Dolga leta si rasel in se poslušal. Mnoge tvoje želje so se izpolnile. Kdaj pa kdaj vleče jugozahodnik in dneve kot listje po zemlji raztresa. Nihče pa ne more seči po žitu semenskem, ki varovano na tvoji njivi klije v klasje in zori. Dež kaplja v predznamenja bujne rasti, ko makovo cvetje med žitom rdeči in veter po toplih kapljah diši kakor kri. Vključen si v celoto samega sebe, v vsem kar zadeva tvoje dolžnosti veš, o tem kar človek lahko sploh ve in spozna iz samotnega premišljevanja o življenju, ki mu nalaga odgovornost in moč. S prirojeno spretnostjo in duhovno nitjo, ki povezuje preteklo in prihodnje živiš in hitiš združevati v sebi te čudovite darove in zmožnosti, ki so ključ korenin in semen. To je tvoje bistvo, to je vse. Imam te v živem spominu, ko si se v pesku in travi igral in tvoje igre s toplimi potezami rok so v meni zapuščale podobe veselja, ki še danes napajajo moje spomine. Čudovito mogočni radostni občutki so razširjali prostor, v katerem si ti s svojo preprostostjo in skromnostjo stal kot bleščeč biser v studenčnici med dvema kamnitima bregovoma. Spremljam te z odprto dušo, brez sodbe, brez mnenja, le ljubezen sije kot sončni blagoslov, ki te obdarja s svojimi nevidnimi duhovnimi prsti iz dobrih hranljivih spominov na otroška leta, v katerih spi predčasen sen rodovitnega klasja, ki izpolnjuje tvoje človeško bistvo. …o0o… Komentarji (3) www.pozitivke.net





 

Domov
Powered By GeekLog