Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/2005070912513012

Ključ do zdravja je v zavedanju petek, 15. julij 2005 @ 06:13 CEST Uporabnik: Pozitivke Piše: Joša Medved Dandanes veliko vemo o boleznih in premalo o zdravju. Naše dojemanje pa je seveda odvisno od smeri, v katero gledamo – in ne gre samo za dojemanje, temveč obenem z usmerjenostjo pogleda istočasno tudi že delujemo, ne da bi se tega zavedali. Tako na primer opozarjajo voznike, naj pri nočnih srečanjih ne gledajo v smeri luči nasproti prihajajočega vozila, ker bi to utegnilo nehote obrniti tja tudi volan. To velja za vse, kar je vključeno v naše življenje. V sodobni potrošniški družbi smo na primer preveč usmerjeni v tisto, za kar smatramo, da nam manjka – množica nasilnih reklam, katerim se praktično več ni možno izogniti, pa poskrbi, da se nam venomer ustvarjajo nove in nove umetne potrebe in torej občutek, da nam vedno več manjka. Tako postanemo ujetniki spirale požrešnosti in vse življenje dobesedno izgubimo z neprestanim pehanjem za nekimi umetno ustvarjenimi potrebami, ne da bi se tega zavedali in ne da bi se namenoma podajali v to spiralo. Ravno tako se ne zavedamo, da predstavlja večina tistega, kar nudi industrijska družba, v resnici le klavrne nadomestke za tiste naravne dobrine, ki nam zares manjkajo, čeprav jih je vsepovsod in za vsakogar dovolj, pravzaprav v izobilju. To je ljubezen, svoboda, zdravje, harmonija in sreča. Vse te dobrine imajo to značilnost, da jih ni možno kupiti in da se nahajajo že v vsakemu posamezniku, če jih sam ne uniči. Kaj je za-vedanje? Že beseda pove, da je to stik s tistim, kar se skriva za védenjem. Če na primer vem, da je zdravje odvisno od mojega načina življenja, to še ne zadostuje. Nič novega ni dejstvo, da vsak organizem nujno potrebuje za svoj obstoj tudi faze počitka in čiščenja. Že stari narodi so poznali zdravilen učinek posta. Ni nam treba ničesar odkrivati in tudi ne na novo odkrivati. Samo povezati je treba – to pa je zavedanje. Pogosto zamenjujemo inteligenco z znanjem in zbiranjem podatkov. Nič ni bolj tragičnega, kakor opazovati človeka, ki ima tri diplome in nekaj doktoratov, je pa nedvomno ostal bedak, diplomiran in promoviran bedak. Če vključimo stikalo za električni tok, bo stekla energija. Popolnoma enako je pri zavesti. Če energija ne steče, je pravzaprav ni – obstaja edino potencialna možnost, da bo energija stekla, to možnost pa ima vsakdo sam, prav tako pa ima vsakdo tudi svoje »stikalo« za povezovanje asociativnih poti, kar bi torej povzročilo tok inteligence. Če se samo obremenjujemo z znanjem kot z množico podatkov, to še ne pomeni, da jih bomo znali koristno uporabljati. Šele ko vključimo zavedanje, se nam nenadoma posveti! Če na primer vstopamo v Evropo in pričakujemo od tega neke ugodnosti, to še ne zadostuje za izpolnitev pričakovanega blagostanja za vse ljudi, saj ugodnosti bodo imeli predvsem načrtovalci projekta, ne pa ljudske množice. Če pogledam na geografsko karto, se zavedam, da sem kot Slovenec že vse življenje v Evropi. Če pa gre za politično tvorbo, potem bo zamisel trajno uspela samo takrat, če bo postavljena na naravno pot – to pomeni, da bo nekoč ves svet brez umetnih mej. V nasprotnem primeru, če je neka nova tvorba nastala le na osnovi načrtovanega dobička, bo nujno propadla, tako kakor brez izjeme vsi imperiji v zgodovini človeštva. Moja zavest mi je sposobna povedati, za kaj torej gre in šele takrat bom lahko nekaj pravilno razumel in pravilno uporabljal. Če na primer moji lastni otroci točno vedo, da je kajenje škodljivo, da ni nobene potrebe kupovati industrijskih prehrambenih artiklov z dokazano zelo strupenimi snovmi, pa še naprej kadijo, jedo škodljive snovi in pijejo škodljive pijače, potem je več kot očitno, da jim manjka zavedanje, ne pa znanje. Šele zavedanje nas poveže s samim seboj, da lahko vnaprej zagledamo posledice našega ravnanja, ker povežemo pretekle izkušnje s sklepanjem na prihodnost – torej lahko tukaj in sedaj pravilno živimo. Če smo na osnovi neizpodbitnih izkušenj pridobili vedenje o nekih učinkih in to povežemo z zavedanjem, potem prav gotovo ne bomo več ponavljali napak – in vendar se prav to masovno ponavljanje napak dogaja po vsem svetu z naraščajočo naglico in v grozljivo naraščajočem obsegu. Krivi pa smo vsi sami, ker se pustimo masovno poneumljati in manipulirati s pomočjo vcepljanja škodljivih vzorcev. Zavedanje, da ima vsak posameznik probleme izključno s samim seboj, lahko ustvarja čudeže, ker več ne bomo od zunaj čakali na rešitev, ki je v nas samih! Edino korist ima od vcepljanja škodljivih vzorcev le nekaj posameznikov – to je preprosto njihov dobiček, vsi ostali pa zanj plačujejo s svojim denarjem, energijo, časom, zdravjem in zapravljajo kvaliteto svojega življenja in celo življenje samo! Torej nima nobenega smisla boriti se proti kapitalizmu s puško v roki – obenem pa kupovati škodljive in uničujoče izdelke, kot je na primer tudi puška sama. Vzrok za takšno nesmiselno početje je pomanjkanje zavedanja. Nima nobenega smisla boriti se proti mikroorganizmom s strupi, zaradi katerih bomo sčasoma uničili tudi sami sebe. Nima smisla dopustiti zobozdravniku, da ti izpuli dodatno še en zdrav zob, samo zaradi tega, ker zavarovalnica ne plača mostička samo preko enega manjkajočega zoba. Nima smisla dopustiti zdravniku, da te cepi, reže, obseva in muči na sodobnih in dragih mučilnih napravah, odstranjuje življenjsko pomembne organe, mimogrede nedovoljeno odstrani še kakšne žleze in še bi lahko našteval za debelo knjigo takšnih prekrasnih nesmislov – pa vendar skoraj vsi pri teh nesmislih sodelujejo! Normalno je, da za vsako stvar brž tečeš k zdravniku. Če bi večina ljudi hodila po vseh štirih, bi to bilo normalno, obenem pa nesmiselno. Že pri porodu se prične vcepljanje vzorcev. Če nosečnica ne more spati, takoj dobi strupene in škodljive uspavalne tablete. Če ne more na potrebo, avtomatično dobi škodljiva odvajala. Če ne zdrži porodnih krčev, ker se ni z ustreznimi vajami na porod pripravila, ker jo je strah, ali ker je predebela, prešibka, preveč degenerirana, takoj ji dajo izredno škodljiva sredstva proti bolečinam in tako naprej brez konca. Vse to pa prejme tudi nerojeni otrok, ki zatem pride na svet omrtvičen in poškodovan. Mudi se, zato brž odrežejo popkovnico in otrok ostane brez kisika. Ni mi treba več naštevati, o tem obstajajo dobre knjige, a skoraj nihče jih ne bere, ker je bolj udobno slepo zaupati medicinski industriji – in točno to počne večina ljudi vse življenje. Naš denar slepo zaupamo banki, ki potem včasih propade; zagotovo pa propada vrednost denarja z inflacijo. Slepo zaupamo industriji in kupujemo vse kar se blešči. Pripadnike raznih cerkvenih organizacij učijo strahospoštovanja, kar je popolnoma nekaj drugega kot na primer spoštovanje naravnih zakonov. Vcepljajo jim vzorec gledanja na Boga kot na nekaj nadnaravnega - v resnici pa ni ničesar bolj naravnega, kakor je bog, ki pravzaprav je narava sama, katere del smo tudi vsa bitja, le da smo izgubili stik s samim seboj in torej tudi z naravo okrog nas, katero nesmiselno uničujemo. Kako je možno, da neizpodbitno dokazano škodljive snovi še naprej prodajajo v vseh trgovinah? Ali je minister za zdravstvo, ki daje odobritve za proizvodnjo in prodajo takšnih snovi popoln bedak, ali pa se pusti plačati – ni važno, glavno je zavedanje, da bodo te stvari toliko časa v prodaji, kolikor časa jih bo še kdo kupoval. Krivi smo torej vsi, ki to kupujemo in rešitev problema je bolj enostavna, kot si mislimo: ničesar ne bo rešil niti minister, niti politiki, niti fajmošter – vsakdo pa se sam lahko odloči, kaj bo kupoval in kako bo živel! Vsakdo, ki je pričel zdravo živeti, pozna občutek izobčenosti iz družbe »normalnih«, vendar je nujno iti skozi to fazo in globoko sem prepričan, da bo že zelo kmalu postal za vse normalen popolnoma drug način življenja. Danes se že več ne posmihajo tistim, ki ne želijo jesti živalskih trupel. Vsaj v Sloveniji pa te večinoma še debelo gledajo, če v gostilni naročiš sveže iztisnjen pomarančni sok. Vse v naravi kroži – in vendar se tudi spreminja. Prava pot ne vodi v kompliciranost, ampak v enostavnost in sonaravnost – ta pot pa ne pomeni nazadovanja, temveč napredovanje, ker je povezana z zavedanjem naravnih vrednosti, katere smo skorajda že izgubili. Krožijo elektroni okrog atomskega jedra in krožijo planeti okrog sonca – prišel je čas tudi za človeštvo, da se povrne k naravi, saj bi v nasprotnem primeru prišlo do popolnega samouničenja in čez nekaj milijonov let se bodo lahko hrošči vozili z mopedi, pili rum, gledali pornografijo preko interneta itn. Na svetu narašča število »fahidiotov« (v nemščini pomeni ta beseda nekoga, ki je izvedenec v svoji stroki, nima pa niti pojma o drugih stvareh). Skoraj vsi smo prisiljeni ukvarjati se s čedalje globljo specializacijo. Imel sem priložnost opazovati od blizu Japonce, ki so veliki strokovnjaki vsak na svojem področju – poleg tega pa imajo prednost pred Slovenci v tem, da so izredno disciplinirani. Vendar se takšna »družba zobatega kolesja« zlahka podre, če pride en sam kamenček med zobovje. Jaz ne bi nikdar želel postati le eno od milijonov brezosebnih zobatih koles – raje sem čudak, ki nabira regrat, je trobentice, vijolice in sveže bukove liste, se ukvarja z zmajarstvom in verjame v prebuditev zavedanja in preporod. Če se zavemo povezanosti med našim fizičnim telesom, spiritualnim telesom, mentalnim telesom, emocionalnim telesom in energijskim telesom, potem zlahka ugotovimo, da je zdravje odvisno prav od te povezanosti in dobrega pretoka, uravnovešenosti ter harmonije navedenih teles vsakega posameznika, kakor tudi povezanosti z vso naravo okrog nas. Tudi letos se bomo skupaj ukvarjali teoretično in praktično s temi svojimi sestavinami ter jih povezali v celoto na otoku Ižu. Info 041-769686, vljudno vabljeni! Joša Medved, Korpe 2, 1223 Blagovica Komentarji (2) www.pozitivke.net