Večina bolnikov se bo zdravila v novih prostorih, kjer bodo razmere kljub pomanjkljivostim boljše kot zdaj.
Večji del dejavnosti onkološkega inštituta in s tem tudi tri četrtine bolnikov naj bi se spomladi prihodnje leto vendarle preselili v nove prostore, zagotavljajo na ministrstvu za zdravje in onkološkem inštitutu. "V novih prostorih ne bo nikakršnega razkošja. Morda so se komu sobe zdele velike, ko pa smo vanje namestili postelje in nočne omarice, je jasno, da ni nič odvečnega prostora. Bodo pa razmere kljub nekaterim pomanjkljivostim precej boljše, kot so v starih stavbah," je povedal prof. dr. Rudolf. Dela seveda še tečejo, okoli stavb onkološkega inštituta (del dejavnosti že poteka v novogradnji) je slišati glasno brnenje strojev, vendar drugače ne gre. Po dolgih letih odlaganja gradnje in po številnih že napovedanih rokih o njenem dokončanju, ki so se nato vedno odmikali v prihodnost, prof. dr. Zvonimir Rudolf upa, da tokrat ne bo šlo nič narobe, "čeprav smo se že naučili, da gre lahko vse narobe".
Tako so se morali v novi stavbi inštituta spopasti celo z nevarno bakterijo legionelo (povzroča pljučnico, ki je lahko tudi smrtna), vendar prof. dr. Rudolf zagotavlja, da so težave odpravili in da zdravstvenih posledic ni občutil nihče; s toplotnimi šoki (legionela ne more preživeti temperature nad 65 stopinj Celzija) enkrat na teden bodo podobne težave v prihodnje preprečevali. "Na srečo je bila legionela v vodi, ne pa v klimatizaciji, kjer je običajno in od koder se lahko tudi širi. Verjetno se je bakterija pojavila zaradi vseh gradbenih del, ki že tako dolgo trajajo," pravi prof. dr. Rudolf. Sicer je že jasno, da nove stavbe niso popolne, in kot priznava prof. dr. Rudolf, so ugotovili že vrsto pomanjkljivosti, ki so večinoma posledica prizadevanj za racionalizacijo novogradnje. "Pred tremi leti so izračunali, da bi bilo lahko marsikaj cenejše, vendar so denimo pozabili, da je nova stavba stekleni rastlinjak in da brez klimatskih naprav ne bo šlo. Zdaj so nekateri prostori ostali brez klime; bolniki jo na srečo imajo, zdravniki pa ne in v njihovih sobah je nevzdržno vroče. Upam, da bomo dosegli, da stvari, ki niso v redu - vsake toliko namreč kaj odpove - do konca leta uredijo," pravi prof. dr. Rudolf.
NOVOGRADNJA VREDNA SLABIH 20 MILIJARD
Dušan Blagajne z ministrstva za zdravje napoveduje, da bodo najkasneje do decembra letos opravljeni tehnični pregledi v novih stavbah, nato bo do spomladi sledila selitev. "Naložba v onkološki inštitut je težka 19,7 milijarde tolarjev in te vsote ne bo mogoče preseči. Če bo imel inštitut še kakšne želje ali potrebe, jih bo moral financirati sam," pravi Blagajne in dodaja, da je končna vrednost naložbe (gre za prvo, vendar bistveno fazo) za 46 odstotkov višja, kot je bilo načrtovano. V ceno so vključeni tudi že medicinski aparati in druga potrebna oprema. Prof. dr. Rudolf je povedal, da bo imel onkološki inštitut zdaj dobro in sodobno diagnostično opremo (rentgeni, računalniška tomografija, magnetna resonanca in podobno); velik del opreme je že kupljen oziroma potekajo razpisi, največji problem je trenutno s splošno opremo za bolnišnico (stoli, mize, omare, police in podobno), kjer je zaradi nerazpoložljivih sredstev nastala manjša zamuda pri razpisih; kmalu pa bodo objavljeni razpisi za laboratorijsko in računalniško opremo ter opremo za ambulante. Na onkološkem inštitutu seveda tudi upajo, da bo pravočasno končan razpis za operacijske mize, saj je to še edina stvar, ki manjka v novem operacijskem bloku. Zaradi pritožb in zapletov se poskusi ministrstva za zdravje, da bi kupilo 19 operacijskih miz za pet bolnišnic, vlečejo že eno leto, toda zdaj je zunaj nov razpis pod novimi pogoji, tako da prof. dr. Rudolf pričakuje, da bodo na onkološkem inštitutu končno le lahko operirali svoje bolnike; od poplave leta 2002 namreč še vedno gostujejo tudi v operacijskih dvoranah sosednjega Kliničnega centra.
NEKAJ BOLNIKOV ŠE V STARI STAVBI
Po preselitvi oziroma končani prvi fazi v 220 let stari stavbi A (konjušnici) ne bo več ne bolnikov, ne diagnostike, ne operativne dejavnosti, ampak samo oddelek za eksperimentalno onkologijo. Tudi iz stavbe D so bolnike že izselili, v novogradnjo se bodo preselili tudi bolniki iz stavbe C; ta stavba namreč ni potresno varna, zato večji posegi vanjo niso dovoljeni. "Žal pa v prvi fazi ne bomo mogli rešiti težav vseh bolnikov, zato je nujno tudi nadaljevanje novogradnje, kajti sicer bomo še vedno naseljeni po vseh luknjah, nekateri bolniki pa bodo tudi v stari stavbi. V stavbi C jim bomo zato, ker se bo delno izpraznila, omogočili boljše razmere, več prostora in več sanitarij," pravi prof. dr. Rudolf.
Takoj po spomladanski preselitvi, ki bo rešila večino, še zdaleč pa ne vseh problemov onkološkega inštituta, bo treba v bitko za začetek druge faze gradnje, napoveduje prof. dr. Rudolf. "Upam, da se bo začela leta 2007. Takrat naj bi del stare travmatološke klinike porušili in novi objekt H podaljšali do Zaloške. S tem bi lahko v nove prostore preselili vse bolnike," dodaja prof. dr. Rudolf. To pa očitno ne bo tako lahko, kajti Blagajne pravi, da je druga faza novogradnje sicer načrtovana za leto 2008, "vendar za zdaj ne obstaja kaj več kot le programska izhodišča. Sploh pa se bosta morala Klinični center in onkološki inštitut sama dogovoriti, kako bosta uredila problem stare travmatološke klinike." www.dnevnik.si
