Z avionom prispem v New Delhi,
kjer na letališču čakam na naslednji polet za Kathmandu.
Preverim kako je kaj z naslednjim poletom,
pa mi povejo, da je ta polet prestavljen.
Prosim jih, če mi lahko preuredijo karto in oni mi pojasnijo,
da oni tega ne morejo, ker je to druga letalska družba
in da bom za to moral oditi v mesto,
kjer ima nepalska letalska družba njihovo glavno pisarno.
OK si rečem in najamem taksi.
Taksista, ki zna bolj slabo angleško vprašam,
če pozna naslov kjer je agencija letalske družbe in taksist reče:
«Yes« in greva.
Kake pol ure se voziva naokoli in taksist ustavi pred neko trgovino.
Vprašam ga če je ta agencija kje tu in odgovori:
«Yes«
Vstopim v trgovino in jih vprašam za naslov agencije,
oni pa se prijazno smehljajo, ignorirajo moje vprašanje
in mi ponujajo nakup lepih preprog.
Pojasnim jim,
da moj obisk mesta ni nakupovanje,
ampak samo obisk nepalske letalske agencije in preureditev karte.
Vozniku taksija nejevoljno naročim,
naj me zdaj res že končno odpelje na pravi naslov.
Taksist se nasmeje in reče:
»Yes« in pelje naprej.
Spet me odpelje v neko nakupovalni središče,
kjer mi ponujajo od raznih oblačil do bižuterije,
kjer o agenciji katero iščem seveda nimajo niti pojma.
Tokrat sem že precej jezen na taksista
in mu zagrozim,
da mu ne bom plačal v kolikor me nemudoma
ne odpelje na naslov katerega sem mu dal.
Taksist reče: »Yes« in pelje naprej.
Res pripelje do neke čudne agencije,
ampak ta agencija ni tista, ki jo iščem in ima drug naslov.
Tam mi pojasnijo, da mi oni lahko preuredijo karto,
naj jim dam karto, potrebno pa bo počakati kako uro in pol.
Čudna pisarna si rečem, ko opazim,
da v njihovi pisarni nimajo niti enega samega računalnika.
Njihovo ponudbo seveda odklonim
in zadnjič vprašam taksista,
če ve kje je agencija nepalske letalske družbe.
On končno prizna da tega ne ve,
vendar zanimivo, zahteva plačilo za vožnjo,
ki ga seveda ne dobi.
Zažvižgam in pomaham drugemu taksistu,
ki slučajno pripelje mimo in ta me pripelje na pravi naslov,
kjer končno lahko zamenjam karto.
Mnogo je takih ljudi,
ki se obnašajo kot zgornji prvi taksist.
Oni vejo vse o vsem
in so ti pripravljeni kadarkoli dati o čemerkoli nasvet,
kot recimo o letenju,
čeprav sami sploh nikoli v življenju niso poleteli z avionom,
so pa prebrali nekaj o tej tematiki v kaki knjigi
in imajo o tem kakor vsi seveda svoje »velecenjeno« mnenje,
ki je edino verodostojno in edino pravilno,
ker oni tako mislijo in ker so oni to tako doumeli.
Na duhovnem področju je veliko takih kvazi modrijanov,
ki radi učijo druge kako znotraj sebe poleteti, v zadovoljstvo in srečo,
ampak sami se nikoli znotraj sebe niso nikamor zares premaknili.
Edino kar obvladajo je, da si znajo na obraz lepo dati si smejočo se masko.
Na duhovnem področju nihče ne potrebuje tvojega mnenja o tem,
kaj ti o čem misliš, kajti vsak potrebuje konkreten način
kako se znotraj sebe premakniti in poleteti v svojo srčno frekvenco
Edino kar lahko daš ljudem,
je tvoja pozornost, sproščenost in tvoj notranji mir,
če ga seveda kaj imaš,
če se znaš sam s svojo zavestjo
premakniti v svojo srčno frekvenco.
Kar nekaj jih poznam,
ki to res znajo,
med njimi sem tudi sam.
Samo tvoj notranji mir
je tvoj pravi pokazatelj tvoje duhovne rasti,
vse ostalo je samo tvoj blef,
zato ne kaži ljudem neko notranjo pot,
če ne čutiš znotraj sebe njen pravi naslov.
Z avionom prispem v New Delhi, 
