Alojz Kralj, Ivan Kreft, Anton Gosar in Lojze Marinček so letošnji dobitniki priznanja ambasador Republike Slovenije v znanosti, ki ga podeljuje ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Nagrajencem bo priznanja za njihove znanstveno-raziskovalne dosežke danes v Vili Podrožnik podelil minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Jure Zupan.
Alojz Kralj, Ivan Kreft in Anton Gosar so prejeli priznanje ambasador Republike Slovenije za raziskovalne dosežke v znanosti, s katerimi so prispevali k povečanju mednarodnega ugleda Slovenije, Lojze Marinček pa je prejel priznanje ambasador RS v znanosti za raziskovalne dosežke, s katerimi je pripomogel k utrjevanju in razvoju identitete Slovenije.
Akademik prof. dr. Alojz Kralj, profesor na Fakulteti za elektrotehniko in zaslužni profesor Univerze v Ljubljani, se odlikuje z bogato, odmevno in raznovrstno mednarodno znanstveno dejavnostjo, je ministrstvo zapisalo v obrazložitvi. Raziskoval in predaval je na ameriških univerzah v Los Angelesu, Philadelphii in Chicagu. Prejel je naziv IEEE Fellow, ki ga je najpomembnejša mednarodna organizacija inženirjev elektrotehnik doslej podelila le trem Slovencem. Kralj je avtor knjige o funkcionalni električni stimulaciji, ki je bila prevedena tudi v korejščino. Vodil je ocenjevanje štirih evropskih univerz in kot član komisije sodeloval pri ocenjevanju še šestih univerz. O samoocenjevanju, zunanjem ocenjevanju, zagotavljanju kakovosti in managementu univerz je predaval na več kot 20 mednarodnih univerzah.
Akademik prof. dr. Ivan Kreft je uveljavljen strokovnjak na področju prehranske tehnologije. Njegovo delo posega na področje genetike rastlin, kjer je najvidnejše rezultate dosegel pri raziskavah biotske raznolikosti rastlin. Uvedel je nekaj novih metod rastlinskih genetskih označevalcev, ki so danes splošno razširjene. Kreft je veliko deloval v tujini. Od leta 1960 do leta 1968 je raziskoval na Švedskem in je bil posebej uspešen na področju žlahtnjenja ječmena. V letih od 1987 do 1990 je uvajal pridelovanje nove požlahtnjene slovenske sorte ajde na Danskem, Švedskem in Norveškem. V letih 1992 in 1993 je kot gostujoči profesor predaval na petih japonskih univerzah. Kreft je soavtor ali sourednik treh mednarodno odmevnih strokovnih knjig. Imel je vrsto predavanj na mednarodnih znanstvenih simpozijih, predvsem na mednarodnih srečanjih o ajdi. Za svoje delo je prejel tri mednarodna priznanja, je v obrazložitvi zapisalo ministrstvo.
Področje znanstvenega delovanja prof. dr. Antona Gosarja je družbena geografija. Je med najbolj znanimi slovenskimi družbenimi geografi v svetu, ki je veliko prispeval k uveljavitvi Slovenije na znanstvenem, strokovnem in turističnem področju. Njegovo znanstveno-raziskovalno in strokovno delo je v veliki meri povezano s tujino. Izpopolnjeval se je kot Fulbrightov in Erskinov štipendist, raziskovalno pa je deloval tudi s pomočjo nemške štipendije DAAD. Bil je gostujoči profesor na univerzah v ZDA, na Novi Zelandiji in Evropi. Vključen je v večje število programov mednarodnih izmenjav z univerzami v Franciji, Nemčiji, Avstriji, Italiji, Rusiji, Romuniji in na Hrvaškem. Gosar je član mednarodne akademije za turistične študije, podpredsednik komisije za politično geografijo Mednarodne geografske zveze in član nekaterih mednarodnih strokovnih uredniških odborov.
Osrednje znanstveno-raziskovalno področje dr. Lojzeta Marinčka je gozdarstvo - gozdne združbe in njihova dinamika, optimalna raba prostora ter sanacija cestnih brežin na biološki osnovi. Ukvarjal se je z raziskavami na področju sinekologije, sinsistematike in sindinamike gozdnih združb Slovenije in sosednjih dežel. Posebej izstopajo njegova dela o bukovih gozdovih, ki jih je preučeval s širšega vidika, saj se ni omejil le na vegetacijo, temveč je kompleksno obdelal tudi ekološke razmere, razvojne smeri in njihov gozdarski pomen. Izjemno je njegovo poznavanje tal in talnih procesov ter njihova povezava s fitocenozami. Kot je v obrazložitvi zapisalo ministrstvo, je njegovo strokovno delo bogato in obsežno ter pomembno predvsem za Slovenijo. Sem sodijo številne razprave v monografijah, popisi, karte in tabelarično gradivo o slovenskih gozdovih in gozdovih sosednjih pokrajin. Zelo pomembno je njegovo delo Vegetacijska karta gozdnih združb Slovenije s komentarjem, ki je izšla leta 2002. Delo predstavlja prvo karto gozdnih združb Slovenije, ki sistematično prikazuje njeno gozdno bogastvo. www.ljnovice.com
