Nasmeh na obrazu...
iskra v očeh...
upanje v srcu...
ogenj v dlaneh...
Pa misliš,
da to ni mogoče?
Ne verjameš v belo,
misliš, da vse je temno?
Se ti zdi, da vse veš,
ko nekdo na tvojo ramo se zjoče?
Si ne upaš enkrat
zares poleteti v nebo?
Ne boj se, enkratno stvarstvo vesolja,
ne boj, da bo spet, kot je nekdaj bilo...
Saj to novo sonce,
ki posijalo je v tvoja obzorja,
je angel, je strast,
te posluša, razume...
in morda ne bo nikoli hotelo,
da kdaj stran bi odšlo.
Nasmeh na obrazu...
