Sladko satje v rosah deviških rok,
gnezdo plete domišljijo s petjem ptic.
V krošnjah platan se znoči in morje valovi.
Tišina poletnega večera se nabira v vejevju
in teža skrbi v kopalnem plašču mesta,
ga hrani z okusom morja.
Jaz hodim po asfaltu
in čutim življenje, ki utripa pod njim.
Drevo razširja svoje korenine
in strastno dviguje cestišče.
Veje barvajo hiše ob cesti v zeleno.
Sledovi mojih stopinj bodo ostali
v duši drevesa, globoko v koreninah.
Mesec bo čez desetletja svetil skoz vejevje
in platana, ki se razrašča v dlan
na Verdijevi ulici v Kopru,
je sprejela moj pogled v belo telesno skorjo
in jaz se omamljam z njeno lepoto,
padam globoko, globoko podnjo.
Ljubeča roka me je pobrala
in posrkala vase.
Sladko satje v rosah deviških rok,
