Ta oblika članka je prirejena za tiskanje, za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
http://www.pozitivke.net/article.php/20050614151746529




Peacehiker - pot okoli sveta 1.del

sreda, 15. junij 2005 @ 06:17 CEST

Uporabnik: Pozitivke

S pomočjo Mira Mihca smo na Pozitivkah dobili pravico do objavljanja potopisa Mateja Sedmaka, mladega študenta FDV, ki se je odločil za pot okoli sveta na malo drugačen način. Vsekakor izredno zanimivo branje, ki bo marsikomu zanimivo.

Matej o sebi in o svoji poti:
Sem študent mednarodnih odnosov na FDV-ju. Rad sanjam nore stvari in še raje jih uresničujem. Življenje hočem uživati do konca! Na pot sem se odpravil tudi zato, da doma pustim identiteto, ki sem jo zgradil in zagotovljeno finančno varnost… … ter grem v svet odkrivat novega sebe, resničnega sebe. Pot sem si zamislil nekako tako…

Edini načrt, ki 100% velja, je POSTOJNA - POSTOJNA, vse ostalo bo odvisno od trenutnega navdiha. Zaenkrat imam načrt, ki me vodi nekako tako:

Postojna - Koper - Perugia - Rim - Firence - Taize...
tedenski oddih v idilični francoski vasici v tišini...
...raziskovanje lepot Francije...

800 kilometrov peš po Kaminu:
Pamplona - Santiago de Compostella
...Porto - Lizbona... tam bom poskusil najti let proti Severni Ameriki.
New York (ali kamor me bo pač zaneslo) - morda malce Kanade - Ohio - Florida - New Orleans - Kuba - San Francisco - Hollywood
Štopal bom jahte po Oceaniji...
Nova Zelandija...
Avstralija ...
Indonezija... verjetno spet štop čolnov in jaht.
Iz Indonezije v Singapur...
Malezija - Tajska - Laos - Vietnam...

...ena izmed možnih poti je:
Kitajska - Macao - Hong Kong - Tajvan...
Japonska...
TRANSSIBIRSKA ŽELEZNICA
Peking - Ulaan Baatar - Moskva
Estonija - Latvija - Litva
Poljska - Nemčija - češka - Avstrija - domov!

Vendar niso pomembni kraji in ciljne destinacije. Pomembna je pot sama in moje doživljanje poti. Vsako pravo potovanje je pravzaprav potovanje v samega sebe in iskanje tistega več. Lahko bi rekli "potovanje v iskanju mane".

Torej začnimo.

1 NORA ODLOČITEV
2 PET DNI IN POL BREZ HRANE
3 KO GRE VSE NAROBE
4 ANGEL
5 POTREBUJEM POMOČ


NORA ODLOČITEV

Ne vem kaj mi je šinilo v glavo nedeljskega popoldneva, kmalu po tem, ko sva s Tanio zapisala najino ustavo. Stopil sem na vhodna vrata in opazoval Tanio, kako pere perilo. Vprašujoče je dvignila pogled.
"Tania, v mislih imam nekaj norega."
"Mhm... kot vedno."
"Ne, ne. Nekaj res norega. Bi želela iti z mano na eno veliko pustolovščino?
"?!"
"Tedenski post?"
"Tedenski post? Misliš, brez hrane?"
"Ja. Od jutri pa do sobote ob vodi."
Za trenutek je pomišljala in izginila za vogal po vodo.
"Kdaj začneva?" zaslišim.
Kratek pogled, nasmeh in nadaljevala je z delom.

Da je na tej punci nekaj drugačnega sem spoznal že, ko me je prvi dan povabila v park v centru mesta na jazz koncert. Po koncertu sva se sprehajala po mestu in ugotovila je, da ji je zmanjkalo denarja.
"Ne skrbi, jaz častim," sem ji rekel. Začudeno me je pogledala, vendar me ni vprašala za obrazlozitev.
Nasmehnil sem se, jo prijel za roko in že sva bila na križišču sredi glavne ceste in štopala avtomobile. Po dobrih petih minutah so naju pobrali štirje Mehičani, ki so se vračali z dela in naju povabili na malico, nato pa k sebi domov, kjer smo jedli, se pogovarjali in plesali. Nato sva pri njih prespala.

Opazoval sem jo, s kakšno mirnostjo in užitkom se je predala čisto novi avanturi v mestu, za katerega vsi govorijo, da je eno najnevarnejših. Opazujem jo, s kaksno lahkoto in užitkom gre proti neznanemu in odkriva nove sfere življenja.

PET DNI IN POL BREZ HRANE

Tako sva v ponedeljek začela s postom ob čisti vodi. Nikoli se nisem počutil tako čisto, tako močnega, ne pomnim kdaj sem nazadnje doživljal tako turbolentne občutke v sebi in ne spomnim se, kdaj je bilo jabolko tako sladko, kot je bilo tega sobotnega jutra.

Prejšnji teden je bil res ena najbolj divjih avantur na mojem potovanju, če ne v mojem življenju. Ne le, da sva se s Tanjo odločila za post pač pa sva si postavila še kup drugih ciljev, med drugim jutranje vstajanje in tek, intenzivna telovadba in sam sem si zastavil za cilj, da bom dokončal predstavitev projekta EN SVET ter z dokončano spletno stranjo kontaktiral medije po svetu.

Po treh dneh sem napisal dolg dokument z vsemi idejami, ki so se mi porajale tekom zadnjih mesecev, poslal sem stotine pisem medijem, letalskim družbam, različnim strokovnjakom in skušal z lastno kreativnostjo narediti spletno predstavitev.
Kolikor sem bil prva dva dni 24 ur na dan poln energije in zagona, tako sem bil tretji dan sesut.

KO GRE VSE NAROBE

Že takoj po jutranjem teku in tušu sem požiral slino ko sem poslušal sestro Lariso kako tre hrustljave "cornflakese" in to tiste sladke, ki jih imam najrajši. V svoji ljubeznivosti mi je celo ponudila svoj kroznik, če zelim malo. "Ne hvala. Imam moj zajtrk," sem rekel, dvignil plastenko vode in se zarežal.

Sedel sem pred računalnikom in telefonom, prejemal zavrnitev za zavrnitvijo. Niti moji najbližji prijatelji niso imeli časa za pomoc. Spomnil sem se pošte, ki sem jo dobil prejsnji dan od znanega slovenskega podjetnika, ki sem ga prosil za pomoc in mi je rekel, da sem blefer - ni mi bilo jasno zakaj. Tudi Zdruzeni Narodi mi niso odgovorili na pismo.

Gledal sem e-poštni predal kako se polni z reklamami za Viagro in "Zasluzite 1000$ v 10 minutah".

Prebral sem spletno predstavitev, ki sem jo napisal v angleščini in zdela se mi je grozljivo slaba. Zdelo se mi je, da niti malo ne odseva tega o čemer sanjam. Tokrat se mi je zdela polna napak, dvoumnih stavkov, nesmislov.

Zvečer se je vrnila iz dela mama Leti in začela s pripravo okusnih gobic na maslu in ... in... sel šem v kuhinjo... pustil se voditi dišavam skoraj do ponve s hrano... in si iz vrca zraven natočil novo steklenico vode.

Večerilo se je ze. Še enkrat sem pogledal pošto in videl, da ni nobenega novega sporočila.

Tania je popoldne nekam izginila s prijatelji in ko je prišla domov, se mi je zdela precej vedra in polna energije. Opazoval sem, kako je prišla skozi vrata in pozdravila vse domače in šele nazadnje mi je namenila kratek, hladen pozdrav.

Sedel sem na stolu, nihal med mrtvo utrujenostjo in popolnim obupom. Počutil sem se tako sam. Kot sem v zadnjih dveh dneh razvil ideje o verjetno največjem projektu, ki bi bil izveden v zgodovini človestva, sem danes čutil, da se zanj borim samo jaz.

Sam s svojo (pre)borno angleščino in še bolj borno spanščino. Sam, ki nimam pojma o pojmu o marketingu in medijih. Sam, ki ne znam napisati niti predstavitve na eni strani. Sam ne znam napisati niti pisma, ki bi šlo skozi prve filtre v medijih in podjetjih, ki jih prosim za pomoč. Dvomim, da so sploh prebrali vsebino na letalskih druzbah.

Ko je šla Tanja v kopalnico, sem na polici v kuhinji opazoval jabolka in pomarance. V živo sem priklical okus pomarančnega soka in spet so se mi usta napolnila s slino. Vendar tudi če bi želel nisem imel dovolj moči, da bi izstisnil pomarančo.

Stopil sem v kopalnico in vprašal Tanio, če greva spat. Mirno in ljubeznivo mi je odvrnila, da bo danes spala pri mami. Pogledal sem jo, iztisnil nasmeh, ji rekel lahko noč in šel v sobo.

"V vsej čistosti projekta, ki sem si ga zamislil, ni nihče na moji strani. Nihče ne želi z mano narediti lepšega sveta," sem razmišljal.

Pisal sem pismo Bogu in se mu zahvalil za preizkušnje, ki me delajo močnejšega. Rekel sem mu, da mu zaupam in da sem vesel, da imam enkrat priložnost izkusiti "sesutost". Kmalu so na papir začele padati solze in odložil sem zvezek ob posteljo in zaprl oči.

ANGEL

Čez nekaj minut zaslišim trkanje in tiho vprašanje: "Lahko vstopim?"
Zdaj sem se boril še z eno stvarjo - z moškim ponosom, ampak bil sem prešibak. "Vstopi," sem zahripel skozi solze. Vrata so se odprla, približala se mi je in sedla zraven mene.
"Rada te imam," je zašepetala in ni rekla nič več. Objela me je in poljubila.

"Vztrajal bom," sem si rekel. "Nič me ne zlomi na tej poti. Tudi če se iz mene iztisne zadnja kaplja energije. Šel bom do konca. Verjamem, da nas svet potrebuje - ljudi, ki mu želimo nekaj nesebično podariti."

Zjutraj sem se zbudil v objemu Tanie. Vstala sva iz postelje in po jutranji telovadbi sem sedel pred računalnik in zaslisal glas, ki označuje "Novo pošto"! Dobil sem nekaj emailov. Med njimi ni bilo nobenega odgovora letalskih družb, Združenih Narodov ali medijev, vendar so me preplavili dobri občutki, ko sem bral navdušenje prvih ljudi, ki so prebrali celotne dokumente.

Prejšnji teden sem imel priložnost izkusiti čisto drugega sebe kot sem vajen. Večino časa sem bil sicer precej poln energije in srečen, vendar so prihajale redne čustvene in telesne krize. Čutil sem negotovost, nemoč in na trenutke sem bil popolnoma brez energije. Zanimivo je, ko izgubiš nekaj, kar ti pomeni varnost. Mislil sem, da lahko vedno sočloveku močno stisnem roko in se mu predstavim. Hehe, Tanjini prijatelji so prejšnji teden spoznali mojo senco. Mojo senco, ki je tudi del mene. Mojo senco, ki jo zdaj dobro poznam in sva se spoprijateljila.

V soboto zjutraj sem zacel s pomarančnim sokom in nato po jutranjem teku in pilatesu dobil od mame Leticije prvo jabolko. Odvil sem ga iz servirnega papirja, zaprl oči in ga nekaj časa tipal. Nato sem ga vohal. Okusiti jabolko po tednu dni je bilo nekaj božanskega. In ko sem odprl oči sem videl, da so bile vame uprte oči in širok nasmeh cele družine.

Danes sem po treh dneh jabolk pojedel svoj prvi kruh. Počutim se fantastično! Zdi se mi, da sem si podaljšal življenje za dvajset let. :


POTREBUJEM POMOČ

Potrebujem tvojo pomoč!

Na nekaj naslovov sem poslal prvo predstavitev projekta EN SVET, ki je zaenkrat se v strogi tajnosti in verjetno se nekaj časa ne bo dostopno medijem.

Ljudje, ki so si resnično vzeli čas in prebrali vse kar sem napisal, so bili povečini fascinirani.

Ker me projekt daleč presega, sem sestavil različne ekipe, ki bodo pokrivale različna področja razvoja projekta.

1 Nujno bi potreboval posameznika ali skupino ljudi, ki bi mi lahko najprej postavili preprosto spletno predstavitev projekta in poti. Sestavljena imam besedila v treh jezikih. Če znas postavljati spletne strani, klikni spodaj na subscribe in oznaci polje WEB.

2 Potrebujem skupino ljudi, ki bo skrbela za stike z mediji. Klikni na subscribe in označi polje PR.

Če bo svet zelel, da izpeljem ta projekt, bo poskrbel, da ne bom lačen, brez strehe nad glavo in mi ne bo treba plavati čez Pacifik.

Če bo svet zelel, da se projekt izpelje, se bo nabralo dovolj glav, ki bo ideje realiziralo.

Z ljubeznijo,

Matej Sedmak
Peacehiker
www.okolisveta.com
Matej Sedmak - Peacehiker
Ciudad de Mexico, DF, Citizen od the world, Mexico

Za Pozitivke uredil Miro Mihec


2 komentarjev.


Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/20050614151746529







Domov
Powered By GeekLog