Minister za zdravje Andrej Bručan je danes v Ljubljani napovedal pripravo sprememb zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov, s katero bi predvidoma še letos uvedli dodatne omejitve kajenja na delovnih mestih, tudi v restavracijah in barih, in strožje predpise glede oglaševanja in sponzorstev tobačnih izdelkov.
Bručan še ni mogel govoriti o podrobnih rešitvah, na ministrstvu pa preučujejo zakonodajo v drugih državah. Tako so lani na Irskem in Norveškem popolnoma prepovedali kajenje na delovnem mestu, tudi v restavracijah in barih, kjer dela veliko mladih. Malta in Italija ob enaki prepovedi dovoljujeta posebne kadilnice, kjer ne strežejo hrane in pijače in morajo biti urejene tako, da dim ne prodira v druge prostore. O rešitvi v takšni smeri razmišlja tudi Slovenija, je dejal Bručan. Med uspešnimi protikadilskimi ukrepi v drugih državah je tudi povišanje davkov na cigarete, je povedal minister na novinarski konferenci na Inštitutu RS za varovanje zdravje (IVZ), ki je bila namenjena 31. maju, svetovnem dnevu brez tobaka.
Po besedah ministra je slovenska javnost na splošno naklonjena strožjim ukrepom in večjim omejitvam kajenja na delovnih mestih. K spremembi zakonodaje na področju omejevanja kajenja Slovenijo zavezuje tudi direktiva Evropske umije iz leta 2003 glede oglaševanja in sponzorstev tobačnih izdelkov in okvirna konvencija Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) o nadzoru nad tobakom, ki jo je državni zbor sprejel januarja. Minister je napovedal, da bodo z novo zakonodajo predvidoma omejili starost prodajalca in kupca tobačnih izdelkov, ki ne bosta smela biti mlajša od 18 let.
Glede prepovedi kajenja v restavracijah in barih je dejal, da jo dopušča že obstoječa zakonodaja, saj imajo tudi zaposleni v restavracijah in barih pravico delati v prostorih brez tobačnega dima. Ministrstvo bo preučilo, kako obstoječi zakon še bolj dosledno izvajati oziroma kako s spremembo zakonodaje jasneje zapisati rešitve, ki bodo zagotovile delo v prostorih brez tobačnega dima. Bručan je še napovedal, da bodo preučili, kako okrepiti inšpekcijski nadzor nad izvajanjem zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov.
Bručan je sicer poudaril, da je Slovenija leta 1996 z modernim protikadilskim zakonom dosegla velik napredek in se uvršča med države z nižjim številom kadilcev v odrasli populaciji. To ponazarja tudi podatek, da je delež kadilcev med odraslimi padel z 28,2 odstotka leta 1994 na 23,7 odstotka leta 2001, še vedno pa ostaja zaskrbljujoč podatek o številu mladih kadilcev.
Svetovalec direktorja na IVZ Tit Albreht je dejal, da je po raziskavi iz leta 2001 največji delež kadilcev v starostni skupini od 30 od 39 let, sledi pa starostna skupina od 25 do 29 let. Delež kadilcev po 40. letu se zaradi prvih zdravstvenih težav zmanjšuje, najmanj pa je kadilcev v skupini od 60 od 64 let. Mladi začnejo kaditi okoli 13. leta, v skupini od 15 do 16 let pa kadi 27 odstotkov najstnikov.
Albreht je poudaril, da v večini evropskih mest zaradi posledic kajenja umre več ljudi, kot jih skupno umre zaradi prometnih nesreč, alkohola, droge, požarov, samomorov in aidsa. Kadilci umrejo od šest do osem, včasih celo deset let prej kot nekadilci, težava pri osveščanju prebivalcev pa je v tem, da je med začetkom kajenja in razvojem bolezni dolgo latentno obdobje, ki traja od 25 do 30 let.
Raziskave so potrdile povezavo med kajenjem in 16 vrstami rakavih obolenj (od desetih obolelih s pljučnim rakom je devet kadilcev), kajenje pa je še dejavnik pljučnih bolezni ter bolezni srca in ožilja. Zaskrbljujoče posledice kajenja so tudi dolgotrajna obolevnost, zgodnejša invalidnost in nezmožnost za delo. Tako je Albreht navedel podatek, da je vsaka četrta oseba, ki začne kaditi pred 16. letom, nesposobna za delo pred upokojitvijo. Opozoril je še na nevarnosti pasivnega kajenja, ki prav tako prispeva k razvoju omenjenih bolezni. Takšno kajenje je posebej škodljivo za otroke in je vzrok za tretjino do polovico sindromov nenadne smrti dojenčkov.
Letošnji svetovni dan brez tobaka je sicer Svetovna zdravstvena organizacija posvetila zdravstvenim delavcem, ki imajo veliko vlogo pri izvajanju ukrepov za nadzor nad uporabo tobaka, med drugim pri osveščanju prebivalstva o nevarnostih kajenja. Na to temo bo v torek v Ljubljani v organizaciji IVZ potekal tudi strokovni posvet z naslovom Zdravstveni delavci in nadzor nad tobakom.
