Nema glasba se oglaša,
veter v listju šelesti,
sova noč prespi,
riba ribiča lovi,
sneg sonce topi.
Sreča pride,
nesreča gre.
V šoli otroci učiteljico učijo,
lastovke zimo podijo.
Medved se lovca ustraši,
krava pase pastirja na paši.
Svet se v levo vrti,
izkušnja se od človeka uči.
Knjiga bere človeka
in iz iglic zraste smreka.
Plima se spušča
in luknja iz balona pušča.
Cvet se ponoči odpre,
človek iz matere umre.
Vse gre narobe, nič več ni prav.
Vse gre v drugo smer, nič mi ni žal.
Če vse je narobe, sem tudi jaz,
v obrazu se gleda ogledalov obraz.
Le eden obstaja, ki je resničen,
le eden, ki še ni uničen.
Samo eden je tak, ki mu nihče ni enak.
Ne poznate ga vsi,
pa vendar živi..
On je samo moj,
resnični in pravi,
On je ta, ki stvari na glavo postavi!
Nema glasba se oglaša,
