Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20050522224255523

Šola za starše sobota, 28. maj 2005 @ 06:26 CEST Uporabnik: Pozitivke V CENTRU SONČEK V MURSKI SOBOTI JE POTEKALA ŠOLA ZA STARŠE IN DELAVNICA ZA STROKOVNE DELAVCE Srečanje s cerebralno paralizo sproži v vsakem človeku vrsto vprašanj, ki zahtevajo odgovore. Teh je še posebej veliko pri starših, ki so se s to motnjo srečali v obliki diagnoze pri svojem otroku. Na vsa vprašanja, ki so včasih zelo osebna, je skoraj nemogoče zadovoljivo odgovoriti. Toda znanje in izkušnje številnih sodelavcev Zveze društev za cerebralno paralizo Slovenije, ki profesionalno delujejo na različnih področjih, lahko staršem omogočijo dovolj vedenja o tej motnji, da se skupaj z lastnimi izkušnjami bolj samozavestno spoprimejo z doslej neznanim. Za ravnanje z otrokom s težavami v razvoju ni mogoče predpisati recepta, lahko pa se naučimo nekaj o njegovih motnjah in prijateljskega razumevanja za njegov svet. Tudi preko aktivnosti Pomurskega društva za cerebralno paralizo. Družine so druga drugi tudi najboljši učitelj in skozi podobne oblike postanejo sposobne zliti skrb za lastnega otroka s skrbjo za vse otroke, mladostnike in odrasle osebe z invalidnostjo. Ne glede na to, kako je družina prilagojena razmeram, ki so povezane s skrbjo za invalidnega člana, vsaka doživlja stres. Vsak družinski član je lahko izčrpan od nenehne skrbi za člana s posebnimi potrebami. Zato je poleg skrbi za otroka in mladostnika treba strokovno pomoč posvetiti družini, da je le-ta sposobna funkcionirati v novo nastalih razmerah. Uspešno vključevanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami v običajno življenje je lahko le posledica POPOLNE vključitve drugačne osebe najprej znotraj lastne družine. Le ko jo ožja in širša družina sprejme kot dragoceno bitje brez etiket, ima oseba možnost, da postane TAKŠNA KOT JE, cenjena tudi v vsakdanjem življenju širšega okolja. S vzpodbujanjem samostojnosti, oblikovanjem pozitivne samopodobe in postavljanjem mej bomo pri tem še uspešnejši. Moramo po realno razmejiti pričakovanja staršev od dejanskih otrokovih in mladostnikovih potreb. Vsi, ki sodelujejo pri varstvu, vzgoji, učenju ali zaposlitveni aktivnosti otroka ali mladostnika z motnjo v razvoju, morajo poznati problematiko osebe s posebnimi potrebami in iskati izhodiščne točke, na katerih bi lahko utemeljili svoje delo. Celotna obravnava oseb s posebnimi potrebami zahteva posebno presojo, dodatna posvetovanja, navodila in spodbude, ki ustrezajo specifični situaciji oseb z motnjami v razvoju. Tako je delavnica namenjena vsem strokovnim delavcem iz raznih zavodov in institucij, ki se ukvarjajo ali bi se morali ukvarjati s problematiko oseb s posebnimi potrebami in njihovih družin. Dodatne informacije pa ne bi bile odveč tudi nekaterim delavcem tistih javnih služb v Pomurju, ki so odgovorni za zdravje, vzgojo, izobraževanje in zaposlovanje oseb s posebnimi potrebami v domačem okolju, in njihovih družin. Naše šole za starše in delavnice za strokovne delavce se je ob koncu preteklega vikenda v trajanju treh dni udeležilo 15 družin iz Pomurja in okoli 40 strokovnih delavcev. Prepričani smo, da bo pridobljeno znanje koristno vsem udeležencem, kot okolju, kjer živijo in delajo. Sreča in zadovoljstvo sta posledica zdravih medsebojnih odnosov. Če družina omogoči osebi s posebnimi potrebami sprejetost,, vključenost in samostojnost, ji omogoči ustvarjalnost. Šele kakovost ustvarjalnosti daje človeku pravo vrednost in eksistenčni smisel. Postavila ji je temelj za vključevanje v socialno okolje, za razvijanje in iskanje novosti. Usposabljanje za vključevanje se ne sme izgubiti med preživetvenimi prioritetami družine, pa čeprav se ta spopada z različnimi stiskami. Ciljev in načinov vključevanja oseb s posebnimi potrebami v okolje je več, a najpomembnejše je, da se jim omogočijo izkušnje, tako lepe kot tudi težje. Enakopravno vključevanje oseb s posebnimi potrebami najprej v družino in nato v okolje bo doseglo svoj namen, ko bo oseba s posebnimi potrebami, TAKŠNA KOT JE, dosegla neko stopnjo neodvisnega življenja - tudi od staršev. Zapisal: Janko Rešeta Komentarji (0) www.pozitivke.net